vir: engadget
Novice na engadget, Japan Today in Newlaunches (več slik).
Bridgestone razkazuje ultratanek barvni e-papir
Novice na engadget, Japan Today in Newlaunches (več slik).
Novice » Ostale najave » Bridgestone razkazuje ultratanek barvni e-papir
Novice na engadget, Japan Today in Newlaunches (več slik).
ovdje kokoš ::
Čist hudo, komi čakam, ko bom šel loh čez 10 let v gore z elektronskim zemljevidom/kamero/telefonom/GPSom/žolno pa še kej najbrž, the best shit.
jebi ga
Jux ::
Glede na to da se ukvarjam z eInkom vam lahko first hand povem da je tole takšen paper launch da glava peče. Barvne displaye je pokazal že kr neki firm, pa so že črnobeli praktično nedobavljivi.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Liker ::
@Jux, daj malo bolj pravilno napisi svoj sestavek, trenutno ni moc razbrati o cem sploh govoris...
Crnobeli so ZE nedobavljivi (torej, povprasevanje je izjemno), ali pa crnobeli so SE nedobavljivi (torej, proizvodnja je na psu).
Ce je to slednje, me zanima kako razlagas dejstvo da se taksni zasloni celo uporabljajo v prenosnih telefonih?
P.S.: Sicer vse lepo in prav, ampak jaz se bolj navdusujem nad interferencnimi zasloni, sploh za mobilne naprave in kasneje TV-je in podobne zaslone.
Crnobeli so ZE nedobavljivi (torej, povprasevanje je izjemno), ali pa crnobeli so SE nedobavljivi (torej, proizvodnja je na psu).
Ce je to slednje, me zanima kako razlagas dejstvo da se taksni zasloni celo uporabljajo v prenosnih telefonih?
P.S.: Sicer vse lepo in prav, ampak jaz se bolj navdusujem nad interferencnimi zasloni, sploh za mobilne naprave in kasneje TV-je in podobne zaslone.
ender ::
Jux: če imaš denar, ni problema dobiti naprav s črno-belim eInk zaslonom.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Liker ::
Imam :)
Zasledil sem stvar v zadnji stevilki Scientific Americana, kjer je lep obsiren clanek( morda ga poskeniram in objavim ce je to sploh legalno seveda?)
Tule pa je novica in seveda stran proizvajalca Datasheeti in razlaga delovanja so spodaj desno.
Se pa uporablja kratica IMOD (interferometric modulation) za tehnologijo, ce bo kdo po googlu iskal vec informacij...
P.S.: Seveda je stvar se GLOBOKO v razvojni fazi, a ima IMHO vecji potencial kot eInk.
EDIT: povezava me je zafrkavala
Zasledil sem stvar v zadnji stevilki Scientific Americana, kjer je lep obsiren clanek( morda ga poskeniram in objavim ce je to sploh legalno seveda?)
Tule pa je novica in seveda stran proizvajalca Datasheeti in razlaga delovanja so spodaj desno.
Se pa uporablja kratica IMOD (interferometric modulation) za tehnologijo, ce bo kdo po googlu iskal vec informacij...
P.S.: Seveda je stvar se GLOBOKO v razvojni fazi, a ima IMHO vecji potencial kot eInk.
EDIT: povezava me je zafrkavala
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Liker ()
desperados ::
Ja v Sloveniji se ne da dobiti skoraj ničesar(eink), zato pa lahko preko ebaya nabaviš, to je storil kolega in sem prav presenečen nad berljivostjo(sivinski). No ja malce se prejšnja slika zapeče na "papir" ampak mislim da če bi dvakrat osvežil zadevo bi zadeva zginila, torej bi se dalo z programsko opremo vse rešit. Barvnega še nisem videl ampak dvomim da ga je že kdo tule na lastne oči... Tukaj se bo še dosti denarja obrnilo in bi bilo pametno če bi pristavil svoj lonček.
Nekaj časa sem razmišljal o uporabi te tehnologije pri diplomski nalogi, sedaj sem pa pogruntal da je to že preveč razpaseno naokoli, in kaj novega je že težko pogruntati. Ah saj je še čas diplomska lahko počaka... če ne na drugo, na to, da se cene malce spustijo :D
Glede imod-a eink sem že videl uporabljal in vidim da dela, porabi pa grozno malo štroma, pravzaprav ga rabi le za spreminjanje-osvežitev slike, o imodu po drugi strani se ne najde pa skoraj nobene pametne informacije in dvomim, da bomo v bližnji prihodnosti videli kaj uporabnega. Za moje potrebe zadostuje že eink z 256 različnimi barvami, plus še ravno toliko sivin pa smo na konju:D
Nekaj časa sem razmišljal o uporabi te tehnologije pri diplomski nalogi, sedaj sem pa pogruntal da je to že preveč razpaseno naokoli, in kaj novega je že težko pogruntati. Ah saj je še čas diplomska lahko počaka... če ne na drugo, na to, da se cene malce spustijo :D
Glede imod-a eink sem že videl uporabljal in vidim da dela, porabi pa grozno malo štroma, pravzaprav ga rabi le za spreminjanje-osvežitev slike, o imodu po drugi strani se ne najde pa skoraj nobene pametne informacije in dvomim, da bomo v bližnji prihodnosti videli kaj uporabnega. Za moje potrebe zadostuje že eink z 256 različnimi barvami, plus še ravno toliko sivin pa smo na konju:D
Zgodovina sprememb…
- spremenil: desperados ()
Liker ::
Ja, se strinjam da je eInk trenutno v boljsem polozaju, a IMOD ima mnogo vecji potencial.
Evo direktne prednosti enega pred drugim:
IMOD je boljsi v:
- odzivnosti (eInk ima odzivnost v rangu milisekund, IMOD cca 10 MIKROsekund (se pravi 10^3 boljse)
- preprostosti izdelave (uporabijo se lahko FAB-i ki izdelujejo LCD-je, brez bistvenih modifikacij)
- barve (eInk afaik uporablja nekaksne filtre in to pozre veliko svetlobe, ergo barve so blede, kar je lepo vidno na tistih slikah v novici, IMOD ima tu veliko prednost)
eInk je boljsi v:
- porabi, in sicer bojda za en velikostni razred, a je vse skupaj se vedno zelo malo napram recimo LCD ali OLED
- upogljivosti (IMOD je afaik fiksne oblike, kot LCD)
- velikosti (vsaj trenutno)
Ce mene vprasas je torej rezultat na daljsi rok (vsaj nekaj let) jasen:
eInk za digitalne knjige, casopise, etc... morda tudi za mobitele in podobno saro, odvisno koliko bodo dodelali framerate
IMOD za prenosnike, TVje, PDA-je et al.
Vsekakor je pa oboje zelo zanimivo, sploh dejstvo kako dalec so ze z obojim, pa se je LCD komaj dobro prijel :)
Evo direktne prednosti enega pred drugim:
IMOD je boljsi v:
- odzivnosti (eInk ima odzivnost v rangu milisekund, IMOD cca 10 MIKROsekund (se pravi 10^3 boljse)
- preprostosti izdelave (uporabijo se lahko FAB-i ki izdelujejo LCD-je, brez bistvenih modifikacij)
- barve (eInk afaik uporablja nekaksne filtre in to pozre veliko svetlobe, ergo barve so blede, kar je lepo vidno na tistih slikah v novici, IMOD ima tu veliko prednost)
eInk je boljsi v:
- porabi, in sicer bojda za en velikostni razred, a je vse skupaj se vedno zelo malo napram recimo LCD ali OLED
- upogljivosti (IMOD je afaik fiksne oblike, kot LCD)
- velikosti (vsaj trenutno)
Ce mene vprasas je torej rezultat na daljsi rok (vsaj nekaj let) jasen:
eInk za digitalne knjige, casopise, etc... morda tudi za mobitele in podobno saro, odvisno koliko bodo dodelali framerate
IMOD za prenosnike, TVje, PDA-je et al.
Vsekakor je pa oboje zelo zanimivo, sploh dejstvo kako dalec so ze z obojim, pa se je LCD komaj dobro prijel :)
gregs ::
Tole bi pa tudi jaz rad dobil v roke :) Upam samo da protokol za pisanje po teh tablicah ni preveč zakompliciran. Če bi dobil kaj takega bi blo hitro bolj zanimivo delat z mikrokontrolerji. Displayev 2X16 al pa 4X16 sm se že malo naveličal. (Že zarad kavic) :)
Opkow ::
Liker
LCD se je komaj prijel?
Glede let govorim malo na pamet. Cca 14 let nazaj si imel crnobele(rumene) LCDje na laptopih. 8 let nazaj so se pojavili namizni barvni LCDji. 5 let nazaj se je zacelo mnozicno kupovati namizne LCDje.
To so bili moji prvi stiki z LCD tehnologijo, in ne dajanski nastanek.
Odvisno kako gledas... :) Tempo razvoja se zvisuje, ce je seveda interes, to je jasno.
O e-papirju se pa govori ze kar nekaj casa. 2-3 leta nazaj so bili prvi primerki. Preden ga bodo zaceli mnozicno proizvajat, bo preteklo se nekaj vode. In ce ne bo bil sposoben konkurirat obicajnim LCDjem, plazmi, OLED bo imel precej ozek spekter uporabnosti.
LCD se je komaj prijel?
Glede let govorim malo na pamet. Cca 14 let nazaj si imel crnobele(rumene) LCDje na laptopih. 8 let nazaj so se pojavili namizni barvni LCDji. 5 let nazaj se je zacelo mnozicno kupovati namizne LCDje.
To so bili moji prvi stiki z LCD tehnologijo, in ne dajanski nastanek.
Odvisno kako gledas... :) Tempo razvoja se zvisuje, ce je seveda interes, to je jasno.
O e-papirju se pa govori ze kar nekaj casa. 2-3 leta nazaj so bili prvi primerki. Preden ga bodo zaceli mnozicno proizvajat, bo preteklo se nekaj vode. In ce ne bo bil sposoben konkurirat obicajnim LCDjem, plazmi, OLED bo imel precej ozek spekter uporabnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Opkow ()
Jux ::
Ok. Malo več razlage:
Že zadnjih 7 mescev se ukvarjam z razvojem naprave, ki naj bi uporabljala eInk oz. kakršenkoli bistabilni zaslonček - tako da mi je še kar jasno kako dobavljive so nekatere tehnologije.
Tehnologij je en kup -
A) segmentni/matrični sivinski/matrični barvni eInk,
B) Qualcomm IMOD,
C) Varitronix BCD / ZBD,
D) MagInk (te se grejo celotno vertikalno integracijo v ogromne reklamne panele, mislim da tehnologija ni na voljo),
E) Opalux P-Ink
in verjetno še kdo, ki sem ga pozabil.
Zanimiv nam je bil eInk (zaradi takratne aplikacije) in smo resno iskali možnost nakupa matričnih prikazovalnikov. Ampak očitno imajo neke težave z proizvodnjo, ker imajo resno omejen spekter ponudbe matričnih zaslonov in so nam v bistvu kar naprej ponujal segmentne displaye. eInk dejansko izgleda zelo zanimiv (ful lepo berljiv zaradi uporabe črnila, tako da se celice pri veliki gostoti zlivajo skupaj kot pri papirju in moram rečt da stvar res zgleda kot elektronski papir). Ful vzdržljiv, tudi če ga pol odrežeš še vedno dela, po njemu lahko tolčeš z enormno silo (to vse govorim za primer uporabe plastičnega substrata).
Tko je - če si veliko podjetje (recimo Motorola, Sony,...) in naročiš 1mio prikazovalnikov jih tudi dobiš. Če si pa v seed fazi pa nimaš ravno velikih šans :).
Ker bi radi vseeno razvili naš produkt, smo se odločili za uporabo Varitronixovih BCDjev (ki so dobavljivi (lead time 10 tednov :)) v množici različnih dimenzij in barv) navkljub mono-color lastnostim. Pač zahteve po baterijskem življenju diktirajo uporabo določene tehnologije. Prvi sampli so bili naročeni pred kakšnim tednom in okoli novega leta, bi jih morali imeti pri nas.
Kar se pa tiče ostalih tehnologij, ki so zgoraj naštete - večina teh tehnologij je paper launchev, sicer predstavijo nek prototip ampak je to zelo daleč od masovne produkcije. Največji problem je komercializacija tehnologije (ali obstaja proizvodni proces, ki omogoča dovolj nizko ceno) in verjemite mi da je do prosto dobavljivih barvnih eInk displayev še ZELO daleč, kaj šele do IMODa ali Opaluxa.
Lahko pa na tem mestu dam še dve obvestili:
1. Če ma kdo kakšne bolj obšrine izkušnje z eInk/IMOD/whatever displajčki (dobavljivostjo, itd. itd..) - please let me know, al v komentarjih, al v PM, al pa kr na mejl (recimo: luka.birsa@gmail.com ali luka.birsa@api.si).
2. Če je tukaj kakšen freelance / nezaposlen razvojnik embedded sistemov (8051, zigbee, itd...) z resnimi izkušnjami (torej ne "Naredil sem eno preprosto napravo") -> drop me a line, iščemo. (Če je kaj zanimanja bom prilepil točen oglas).
Že zadnjih 7 mescev se ukvarjam z razvojem naprave, ki naj bi uporabljala eInk oz. kakršenkoli bistabilni zaslonček - tako da mi je še kar jasno kako dobavljive so nekatere tehnologije.
Tehnologij je en kup -
A) segmentni/matrični sivinski/matrični barvni eInk,
B) Qualcomm IMOD,
C) Varitronix BCD / ZBD,
D) MagInk (te se grejo celotno vertikalno integracijo v ogromne reklamne panele, mislim da tehnologija ni na voljo),
E) Opalux P-Ink
in verjetno še kdo, ki sem ga pozabil.
Zanimiv nam je bil eInk (zaradi takratne aplikacije) in smo resno iskali možnost nakupa matričnih prikazovalnikov. Ampak očitno imajo neke težave z proizvodnjo, ker imajo resno omejen spekter ponudbe matričnih zaslonov in so nam v bistvu kar naprej ponujal segmentne displaye. eInk dejansko izgleda zelo zanimiv (ful lepo berljiv zaradi uporabe črnila, tako da se celice pri veliki gostoti zlivajo skupaj kot pri papirju in moram rečt da stvar res zgleda kot elektronski papir). Ful vzdržljiv, tudi če ga pol odrežeš še vedno dela, po njemu lahko tolčeš z enormno silo (to vse govorim za primer uporabe plastičnega substrata).
Tko je - če si veliko podjetje (recimo Motorola, Sony,...) in naročiš 1mio prikazovalnikov jih tudi dobiš. Če si pa v seed fazi pa nimaš ravno velikih šans :).
Ker bi radi vseeno razvili naš produkt, smo se odločili za uporabo Varitronixovih BCDjev (ki so dobavljivi (lead time 10 tednov :)) v množici različnih dimenzij in barv) navkljub mono-color lastnostim. Pač zahteve po baterijskem življenju diktirajo uporabo določene tehnologije. Prvi sampli so bili naročeni pred kakšnim tednom in okoli novega leta, bi jih morali imeti pri nas.
Kar se pa tiče ostalih tehnologij, ki so zgoraj naštete - večina teh tehnologij je paper launchev, sicer predstavijo nek prototip ampak je to zelo daleč od masovne produkcije. Največji problem je komercializacija tehnologije (ali obstaja proizvodni proces, ki omogoča dovolj nizko ceno) in verjemite mi da je do prosto dobavljivih barvnih eInk displayev še ZELO daleč, kaj šele do IMODa ali Opaluxa.
Lahko pa na tem mestu dam še dve obvestili:
1. Če ma kdo kakšne bolj obšrine izkušnje z eInk/IMOD/whatever displajčki (dobavljivostjo, itd. itd..) - please let me know, al v komentarjih, al v PM, al pa kr na mejl (recimo: luka.birsa@gmail.com ali luka.birsa@api.si).
2. Če je tukaj kakšen freelance / nezaposlen razvojnik embedded sistemov (8051, zigbee, itd...) z resnimi izkušnjami (torej ne "Naredil sem eno preprosto napravo") -> drop me a line, iščemo. (Če je kaj zanimanja bom prilepil točen oglas).
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jux ()
Jux ::
Dodatek:
eInk in podobne bistabilne tehnologije niso direkten tekmec OLED,LCD,plazma,whatever tehnologijam. So namenjene za neko drugo tržišče - dinamičnost prikazovanja izniči njihovo energetsko varčnost (sprememba zahteva veliko enerigje) in tudi refresh rate je tam 1-4Hz :).
eInk in podobne bistabilne tehnologije niso direkten tekmec OLED,LCD,plazma,whatever tehnologijam. So namenjene za neko drugo tržišče - dinamičnost prikazovanja izniči njihovo energetsko varčnost (sprememba zahteva veliko enerigje) in tudi refresh rate je tam 1-4Hz :).
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Jux ::
Še en dodatek:
eInk je ubistvu ful prisoten v Sloveniji, ker imajo pri nas application development center ( EPTS d.o.o. websajt).
eInk je ubistvu ful prisoten v Sloveniji, ker imajo pri nas application development center ( EPTS d.o.o. websajt).
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jux ()
gzibret ::
> Zasledil sem stvar v zadnji stevilki Scientific Americana, kjer je lep obsiren clanek( morda ga poskeniram in objavim ce je to sploh legalno seveda?)
Članek je IMO copyright. Če se ti ljubi, napiši lasten povzetek in citiraj ali pa skeniraj določene dele članka, ki so pomembni, celega pa prosim ne limat.
Članek je IMO copyright. Če se ti ljubi, napiši lasten povzetek in citiraj ali pa skeniraj določene dele članka, ki so pomembni, celega pa prosim ne limat.
Vse je za neki dobr!
[D]emon ::
@Killer,
Sam imam se vedno Toshibo T5200, katera ima displej v odtenkih oranzne, ampak ni LCD temvec plazma ;)
Glede let govorim malo na pamet. Cca 14 let nazaj si imel crnobele(rumene) LCDje na laptopih. 8 let nazaj so se pojavili namizni barvni LCDji. 5 let nazaj se je zacelo mnozicno kupovati namizne LCDje.
Sam imam se vedno Toshibo T5200, katera ima displej v odtenkih oranzne, ampak ni LCD temvec plazma ;)
M.B. ::
Jaz pa čakam da se temu ebook readerju cena spusti potem si ga pa mislim nabavit. še video s CeBita.
Dela na e-ink tehnologiji in je že v prodaji. Baje trenutno najboljši ebook reader na trgu.
Dela na e-ink tehnologiji in je že v prodaji. Baje trenutno najboljši ebook reader na trgu.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Sadly only a handful ever progress past that point.
ender ::
M.B.: ga imam, in deluje odlično.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Gregor P ::
To pa je video iz youtuba in je videti, da ta e-reader deluje zelo počasi ... resnično počasi
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gregor P ()
ender ::
Gregor P: s trenutnim firmwareom se mi zdi, da se odziva hitreje kot tisti na Youtube. Med branjem PDFjev traja približno pol sekunde preden se zaslon pobriše in potem še približno pol sekunde preden se pojavi nova stran - navadil sem se pritisniti gumb za naslednjo stran ko sem vrstico in pol pred koncem strani, potem se zaslon zbriše ravno ko končam z branjem.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
christooss ::
eReaderji itak nikoli ne bodo zaživeli. Zakaj? Ker ok bo ena firma izdala ereader, ki bo znal predvajati npr Delo, Times ipd. časopise (skoraj) enako kot bi imeli pravi časopis. Potem se bo pa našla ena firma, ki bo takemu ereaderju dodala še igranje iger in nevem urejanje raznih dokumentov in potem... Smo spet na eni multifunkcionalni napravi samo z drugačnim zaslončkom.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
gfighter ::
Zaživela bo, če jo bo kdo kupil. Jaz vem da jo bom, ko bo cena primerna...
In ne, na readerju nočem igric...
In ne, na readerju nočem igric...
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Gregor P ::
Jaz od e-papirja pričakujem, da bo ta na koncu zgolj en tanek "e-list"
, ki bo na koncu zamenjal vse možne zaslone in bil sposoben predvajati vsebino iz vseh možnih naprav, tako da bom lahko igral tudi igrico, ali gledal film, načrt (s pomočjo GPS navigacije) oz. listal e-časopis, pač glede na trenutno priklopljeno oz. povezano (morda tudi brezžično) napravo. Do takrat bom pač moral uporabljati tablične računalnike, ki so v bistvu (v prenesenem pomenu) zelo debeli listi e-papirja
, ki bo na koncu zamenjal vse možne zaslone in bil sposoben predvajati vsebino iz vseh možnih naprav, tako da bom lahko igral tudi igrico, ali gledal film, načrt (s pomočjo GPS navigacije) oz. listal e-časopis, pač glede na trenutno priklopljeno oz. povezano (morda tudi brezžično) napravo. Do takrat bom pač moral uporabljati tablične računalnike, ki so v bistvu (v prenesenem pomenu) zelo debeli listi e-papirja The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Wirko ::
Se da s katero od omenjenih bistabilnih tehnologij sploh narediti zaslon, osvetljen od zadaj?
[:4{#]
christooss ::
gfighter kaj ti hočeš je povsem nepomebno. Pomebno je kaj multifirme hočejo, da ti hočeš. Jst tud nočem iger na telefonu pa nevem kakšne super duper zvonenja. Ampak...
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
gfighter ::
Hehe, seveda je pomembno kaj jaz hočem. Kaj mi bojo prodajali iJajce, če ga pa ne bom kupil. Konkurenca bo že naredila svoje, ne skrbi... Ko že ravno govoriš o telefonih; skoraj ni proizvajalca, ki ne bi imel kakšnega "basic use only" telefona. Misliš, da ga delajo zato, ker sami tako hočejo?
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Oznaka C na pnevmatikahOddelek: Na cesti | 4157 (3676) | radmannsdorf |
| » | Bridgestone razkazuje ultratanek barvni e-papirOddelek: Novice / Ostale najave | 3841 (3841) | gfighter |
| » | Dell z novim 13,3" ultraportable prenosnikomOddelek: Novice / Grafične kartice | 3770 (2771) | TribesMan |
| » | Žalostna prodaja Viste na Kitajskem (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Rezultati | 8557 (5961) | Mr.B |
| » | Robotski stražar z orožjem (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12612 (9115) | Pyr0Beast |