Slashdot - Citizen Watch je izdelal <b>digitalno uro debeline papirja</b>. To novost jim omogoča E Ink Imaging Film. Poleg dejstva, da ura ne potrebuje popolnoma nobene osvetlitve, je prikazovalnik tudi zelo stabilen, ker ima spominski efekt, ki ne zahteva praktično nič energije za ohranjanje slike. Vse to pa posledično tudi drastično poveča trajanje delovanja baterije in nam da rezultat: en odstotek porabe energije tradicionalnih prikazovalnikov ure.
Kdo ve kdaj se bodo takšni prikazovalniki pretvorili v prikazovalnike reklam... bodo bannerji še v papirnatih časopisih?
Lepo, lepo, kje se da kupit? Zvezki so itak samo potrata papirja, zakaj torej raj imet samo en zvezek z enim listom? To bi bilo kul. Pa toalet papir, hehe.
Radij največje upogljivosti tega elektronskega papirja je le 5mm, tko da ga brez poškodb ne moreš ravno zapognit, lahko pa ga zviješ v kar lep tulec. Npr. zaviješ okoli svinčnika.
Zelo fajn zadeva, kakršnih bo z razvojem upajmo vedno več. Tako bi lahko prišli do pravih e-knjig, ki bi jih ljudje dejansko uporabljali. Ekrani kakršni so zdaj so večini še vedno preveč neudobni za branje.
Me pa malo moti nekoliko zavajujoč naslov novice, saj ne gre za dejansko uro na papirju le prikazovalnik je v debelini papirja.
Ni zavajajoče... edino kar ga loči od "navaden papir" izgleda je okvir ki je preko papirja (in prekriva vso elektroniko ter ožičenje). Očitno je e-papir na voljo v bolj malem formatu in bi težko naredili nekakšno "neokvirjeno" uro. Zaenkrat.
Huh, močno dvomim, da bo tale stvar kdaj izrinila navaden papir, ker je ta premočno zasidran v vsakdanji uporabi in ljudje so se ga navadili. Jaz mislim, da papir ne bo odšel pred prihodom uporabnih hologramov v vsakdanjo rabo, kar pa še lep čas pomoje ne bo.
Hm, verjetno ne veste kako ta tehnologija deluje ... (to nima nič zveze z LCDji -razn sestave iz pixic ) Tega se ne da imet namestro navadnih monitorjev, saj so odzivni časi precejšnji. Na hitro: na list papirja (na mrežasto vezje)) so nanizane mini kapsule (oz kvadratki, žepki, po želji), ki imajo v sebi barvilo (recimo črno & belo barvo). Beli pigment je naelektren +, črn negativno -. No, sedaj ste verjetno pogruntali princip delovanja (skozi vezje teče tokčič), kako naredijo, da pride barva na površje kapsule (tisto kar mi vidimo), ... Največja pozitivna stran tega je, da ko se barve zamenjajo, tako stanje obdržijo brez kakšnega dodajanja dela (barve se ne mešajo).
Osebno pa mislim, da bo ta tehnologija kaj hitro zamenjala običajne knjige, saj bi lahko u knjžnicah imeli le knjige s (tankimi) platnicami, brez listov, 'strani' pa bi obračal s tipko/tipkami (da ne omenjam, koliko lažje bi bilo iskanje, legalno kopiranje, ...). En čipčič pa bi seveda kontroliral vezje & imel shranjeno knjigo (baterije bi menjali na par 10let ali celo več). Aja, drugi vejčji plus tehnologije so extremno nizki stroški poizvodnje (O.K., trenutno za samo en primerek seveda še ne). Jaz ne vidim ovire, zakaj nebi ta papir v cca 5-10 letih zamenjal običajnega papirja, v pomenu/uporabi za branje, npr. v knjigah, sloganih, plakatih, ... Jst bi rad revije dobival na enem listu in obsežnejše!
Glede (ne)barvitosti -razvijajo tudi kapluce z več barvami, alternativa (za velike panoje zrte od daleč) je pač več pikslov skupaj, vsak s svojimi barvami, ki pač od daleč tvorijo eno barvo.
Aja, še to, tega papirja baje ni problem delati v velikem formatu (nizki stroški, malo slabih papirjev, dostopni čas itaq ni važen, kapsulce rabijo malo da se spremenijo, ...).
Jaz vidim še eno zakon prednost... ker bo zadeva digitalna bo slej ko prej možno tudi podatke "exportati" v kak bolj zanimiv format (beri: v pdf in posledično na p2p omrežje).
Knjižnica bo recimo vsebovala le po en tak list ob vsakem stolu oz. sedežu. Itak se podatke po brezžični zvezi prebere iz podatkovne baze knjižnice oz. iz svetovnega omrežja knjižnic. P2P pa itak lahko stvar naredi še bolj fleksibilno.
Copyrighti in copylefti so itq vedno blem, sam glede tega se ne bo nihče sekiral ker bukve večinoma zasedejo en megabajt, ne pa en gigabajt. Tlesk s prstom pa je downloadano.
Ampak v primeru vojne lahko en sam EMV pulz uniči vse knjige... papirnate verzije *morajo* obstajati vzporedno s temi high-tech... drugače pa huda ideja in upam, da bomo stvar čimprej videli v akciji :D
Sam če tko gledaš je z dediščino veliko bolj na psu če je papirnata kot če je digitalna. Digitalne zadeve se razpršijo po svetu in jih je praktično nemogoče uničiti, ko se interes politike, verskih fanatikov, kogarkoli spremeni... pri papirnatih pa... vse na kup, pa neverniki ne bodo več hudičevega semena širili. Sej so ble neke afere v novicah, ko je ena ženska neke "prepovedane stihe" al kaj že morala cenzurirano objavit z ducati na pol praznih strani. Idiotizem zaplankanih fosilov skratka. Če bi ta ženska dala prej pdf originala na splet, bi to bukvo takoj po škandalu vsi potegnili dol v "full version" že zaradi cenzure.
Sicer pa glede arhiviranja kaj meniš, da je lažje... ocrjat eno samo papirnato bukvico ali kliknit print v pdfju?
tudi to bi se dalo rešiti. Z dodanim prozornim slojem občutljivim na dotik bi se dalo naresti vnos. Seveda bi se ta shranil v tvoj osebni profil, ki pa bi bil referenciran na knjižni vir. Tako bi pri neki knjigi kdorkoli čečkal, pa bi jo vseeno pustil frišno za druge bralce. Seveda pa bi bil lahko tudi javni profil, ki bi ga bilo mogoče kadarkoli včitati k vsebini knjige in spreminjati. Možnosti je veliko.
Super zadevca, pa še ekološka je, ker ne bo treba več celuloze na veliko proizvajat. Pa še veliko manj bi zasedlo prostora. Samo bi pa potem knjižnic ne rabili, ker bi preprosto vsebino potegnili z neta, nebi rabili tovarn papirja (no nekaj že, ne pa vseh).
To se mi zdi popolnoma neuporabno. Saj imaš lahko že danes 'elektronski papir', na dlančniku. Ali pa si na posteljo položiš LCD zaslon. Glavni razlog, da jaz uporabljam papir pri svojih dokumentih je, da si lahko kako stvar podčrtam, zmarkiram, prečrtam in da lahko gledam več listov hkrati. Tega z enim črnobelim ekrančkom ni mogoče. 2) Pri branju časopisov mi je v redu, da lahko zraven jem (pade gor kapljica olja, pomfri ipd.), pustim revijo ali časopis na soncu; če začne padati dež se ne sekiram. Če bo ta papir samo za nekajkratno uporabo, potem je OK, če pa ne, potem pa naj si ga imajo.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Ko smo že pri knjižnicah: Tam ti ne bodo dali tega ekrančka. Ekranček imaš ti doma. Dobil boš nekakšno disketo, naprej se pa sam znajdi. Se pa sprašujem, ali bodo knjižnice tehnološko dobo sploh preživele. Za primer si lahko pogledamo Google, ki pospešeno absorbira njihovo vsebino. Če bo ta vsebina na internetu na razpolago zastonj, kdo od vas bo še hodil v knjižnico?
Heh, a si predstavljate tole: Prideš do kioska, pa rečeš: Monitor mi dejte! Plačaš nekaj malega, potegneš iz torbe plastično rolco, ki ima gor nekaj gumbov in kontakt za prenos podatkov. Iz torbe potegneš še kabel in zvežeš svoj električni papir z napravo iz kioska. Na papirju se pojavijo črke...
Na splošno mi ni všeč tale trend. Cajtnge imam rad take, da popivnajo olje izpod avta. Mislim, a potem bom pa posebej kupoval papir za to? Yayx...
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Kaj vse je že blo v zgodovini označeno za "popolnoma neuporabno" pa imamo danes že skoraj vsi to Dobra stran tega je, da se ne more zgodit, da v knjižnici zmanjka neke knjige, če ne drugega...dematerializacija pa to, meni je to čist vredu. Zakaj bi sekali toliko gozdov pa vsega, če ni nujno. Jaz večino stvari za faks dobim v elektronski obliki, in če ni res res nujno ne dajem na papir. Do zdej bi lahko mel že cel kubik tega, pa itak ne bi nč našel ko bi rabu.
To se mi zdi popolnoma neuporabno. Saj imaš lahko že danes 'elektronski papir', na dlančniku. Ali pa si na posteljo položiš LCD zaslon. Boljša berljivost, manjša poraba in definitvno je list bolj priročen.
Glavni razlog, da jaz uporabljam papir pri svojih dokumentih je, da si lahko kako stvar podčrtam, zmarkiram, prečrtam in da lahko gledam več listov hkrati. Tega z enim črnobelim ekrančkom ni mogoče. Touchscreen-a ni težko dodati, barve pa tudi niso izključene.
Pri branju časopisov mi je v redu, da lahko zraven jem (pade gor kapljica olja, pomfri ipd.), pustim revijo ali časopis na soncu; če začne padati dež se ne sekiram. Tukaj pač vzameš cunjo in pobrišeš list.
Če bo ta papir samo za nekajkratno uporabo, potem je OK, če pa ne, potem pa naj si ga imajo. Če bi bil samo za nekajkratno uporabo bi bila ekonomičnost pod vprašajem.
fantje... papiruse in piramide imamo že tisočletja. trde diske in NY WTC pa malo manj. no v bistvu WTCja nimamo več. ... ja, seveda papir gori. a ... vemo, da dela vsaj na dobo nekaj tisoč let.
povejte, koliko ste kaj razmišljal ali bo _katerkoli_ cdrw na svetu danes posnet čez 1000 let še berljiv. beri katerkoli. en sam. ... die je iz organskih precej neobstojnih snovi in ... now imageine.
današnji svet je izjemno izjemno fragile... bolj kot je bil kadarkoli do sedaj.
fantje... papiruse in piramide imamo že tisočletja Koliko grških dram in tragedij se je ohranilo v celoti ? Razpršenost podatkov je boljša garancija, kot domnevna kvalitetnost medija.
Klele imaš dve deli: Shakespeare.txt in Janezkov vpis v dnevnik kako je jedu torto in se dobr usral.txt...
Eno delo ima neko vrednost in veliko ljudi (recimo) bi ga želelo imeti v svoji privat knjižnici. Drugo delo ni vredno pol luleka in ga nihče ne bo hotel imeti. Rezultat? Smeti bodo izginile v kolesih časa, dobre zadeve pa se bodo non stop kopirale naprej in ostale za prihodnost. Tako se bo ohranila samo uporabna literatura, kar je zelo dobro. Jajca, ki ne zanimajo nikogar, niso vredna, da se ohranijo (tko kot sedaj ko je 75% knjig v knjižnicah shit, ki se samo praši - probite prijet par knjig v knjižnici in pihnite zgornji rob, kak milimeter prahu bo pri večini knjig).
Ravno zato je težko shit muzko dobiti na p2p omrežju, kakšen dober komad pa, ne glede na to kakšen oldie je, ni blema dol potegnit. V digitalnem svetu se samo dobre stvari perpetuirajo, jajca pa propadejo in nehajo ovirati pogled.
Čez petdeset let bomo mel take ekrančke na računalnikih v potniških fuzijskih(plazmatskih) raketah.
To bi blo dobro za kakšne manjše napravice(mobitele, dlančnike). V barvah seveda. Pa tudi cenej bi blo zamenjat, če se pokvari. In vse te napravce bi bile cenejše.
In popularnost res ni vedno v korelaciji s kakovostjo. Samo poglejte Galuniča...
Bolj je v koleraciji z kvaliteto kot z dostopnostjo. Če je stvar kvalitetna, se bo kmalu en spomnu in stvar naredu precej dostopno. Če pa stvar ni kvalitetna, potem bo to precej težje naredu.
Papir je šđe vedno najbolj trajen medij (no pa recimo še kamen).
O digitalnih pa raje ne bi. Od kupa CD-R-ov, ki jih imam, se tretjina čudno obnaša ali pa sploh ne prebere. Po samo treh ali štirih letih. In to od najbolj do najmanj kvalitetnih proizvajalcev.
Da pa čas sam izloči kvaliteto od šunda, to pa je največja bedarija, ki sem jo slišal. Probaj dobiti kako res dobro muziko iz 60. in 70-ih let. Saj je je nekaj, ampak izbor je tako majhen v primerjavi z trenutno proizvajano muziko, da glava boli.
No glede trajnosti digitalnih podatkov je res manjsi problem, ker nimamo se pametne tehnologije za hranjenje takih podatkov. Cd-ji in DVD-ji so precej neobstojni (predvsem na svetlobi) in menda zdrzijo koliko, max 10 let ali nekaj takega, s tem da mnogim ze po 3, 4 letih pogon ne bere vec cd-ja. Magnetni zapisi so obcutljivi na, no, magnetna polja... Drugih pametnih alternativ pa nekako ni. Bomo videli kaj bo s Holographic Versatile Card... Se podatki na disku se kar naprej preverjajo... Kar pa se tice tegale papir-ekrana, bo pa zadeva po moje precej uporabna. Mogoce se bo koncno kdo spomnil naredit shrambo za dokumente na taksnem zaslonu + pripadajoce kontrolno cipovje + data card. Tako bos lahko knjigo prenesel na tega gizmota, ki naj bi izgledal kot, ne vem, zvezek in bos lahko vedno nosil s sabo nekaj knjig, najbolje pa bo, ker ti ne bo treba obracat listov, se truditi, da cesa ne bos zmeckal in koncno ti ne bo treba drzat knjige v cudnih polozajih med branjem. Saj veste, berete pol ure na postelji, pa vas zacne boleti roka na katero se naslajate, se obrnete na hrbet in drzite knjigo v zraku, pa vas spet zacnejo boleti roke pa se problem z obracanjem strani in meckanjem... Ceprav, je pa tudi nekaj carobnega v papirnatih knjigah...
Prednost digitalnega zapisa je možnost popolne replikacije. No, če bi naredil kopijo CDja vsako leto, bi se kopija zapisa ohranjala in ohranjala. Porazdeljeno hranjenje je še boljše. Kar se pa tiče rapoložljivosti podatkov, pa bi bilo lepo, da bi bili tako dostopni kot zrak na tem planetu. Ko in kjer jih rabiš da jih dobiš na licu mesta ("on the face of the place"). Tako kot se ti ni treba z jeklenko zraka odpraviti od doma, da se nadihaš, tako tudi ne bi bilo treba pred odhodom naložiti bukle v pomnilnik čudežnega papirja - saj bo čez čas vendar kar mrgolelo brezžičnih omrežij.
Tako bos lahko knjigo prenesel na tega gizmota, ki naj bi izgledal kot, ne vem, zvezek in bos lahko vedno nosil s sabo nekaj knjig, najbolje pa bo, ker ti ne bo treba obracat listov, se truditi, da cesa ne bos zmeckal in koncno ti ne bo treba drzat knjige v cudnih polozajih med branjem. Saj veste, berete pol ure na postelji, pa vas zacne boleti roka na katero se naslajate, se obrnete na hrbet in drzite knjigo v zraku, pa vas spet zacnejo boleti roke pa se problem z obracanjem strani in meckanjem...
Saj zdržijo že mogoče. Ampak kaj pa pogoni, ki jih bodo znali brat če 10 -20 let. Poskusite prebrat kakšno luknjasto kartico ali pa medij ZIP. STvar bo bolj težko izvedljiva. Pa niso tako stari.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Sej so ble neke afere v novicah, ko je ena ženska neke "prepovedane stihe" al kaj že morala cenzurirano objavit z ducati na pol praznih strani. Idiotizem zaplankanih fosilov skratka. Če bi ta ženska dala prej pdf originala na splet, bi to bukvo takoj po škandalu vsi potegnili dol v "full version" že zaradi cenzure.
