Slashdot - Francoski parlament se je odločil, da bodo izvedli popolno migracijo na Linux v obeh domovih. Trenutno sicer že mnoga ministrstva svoje strežnike zaupajo odprti kodi, sedaj pa bodo to storili še z delovnimi postajami. Vso njihovo osebje bo imelo tako na svojih računalnikih nameščen Linux in OpenOffice, saj Francozi verjamejo, da bodo s tem znižali stroške. Katero distribucijo bodo uporabljali, se še niso odločili. Slashdot.
Eppur si muove! Naslednji korak je uvedba Linuxa v šole, da se bodoči državniški kader ustrezno predizobrazi. :)
Če nič drugega, bomo morda nekoč le dobili alternativo WIndozom, kar lahko prinese samo dobre stvari (competition is a good thing). To ni političen song in tudi ne Win-doze vs. Glupix vojna...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
No morda bodo celo debili Kot je razvidno v novici so se zaradi tega odločili le zaradi kao nižjih stroškov. Fino bomo videli po enih 5 letih kako to res drži.
Mandriva se sicer resda ponuja sama od sebe, posebej še, ker so Francozi znani po patriotizmu, ki včasih že malo cikne na šovinizem (Celo ime ima po Chovinu, Francozu).
Ker pa so IBM, Novell in RedHat mnogo korakov bliže združljivosti Linux programja z ostalimi operacijskimi sistemi, bo najbrž odločitev težka. Vsekakor pa bo še zelo zanimivo.
Kva čmo rečt: Linux izkaži se s svojo "odprtostjo" No bomo videli čez par let ali je bila odločitev prava ali pa je bolje da linux samo pocuza Winsem in se skrije
Ma jest sem nekje slišal da so Francozi že kr nekaj časa na Linuxu, ne vem če vsi ampak večina državne uprave naj bi bila, kje je pisalo pa se ne spomnim al v kakem cajtgu al pa kje na netu, tko da linka nimam, na žalost. LP
Ja, ko bi ga vsaj dali še v osnovne šole - potem bi ljudje verjetno tudi kasneje uporabljali Linux doma in bi njegov delež zrasel, kar pa seveda pomeni, da bi se proizvajalci strojne opreme končno potrudili dodati k svojim napravam še zgledne gonilnike za Linux, poleg tega pa mi za Windowse verjetno ne bi bilo treba več plačati 25kSIT amapk kakih 15k - konkurenca pa to...
niso debili.so pa skrti. in bi osebno rad su gledat uradnike ko sesujejo zadevo...in si vzamejo nepotrebni 24urni odmor ko "tehnik" odpravlja zadevo. in ce majo IQ vsaj tok velk kot nasi tehniki in uporabniki na nasi vladi...bo to zlo zabavno. da ne omenmo da jih bo solanje na nov sistem stalo ogromn casa in denarja.ce bi kj tazga pr nas izvedl ne bi blo se cel let nobenga zakona sprejetga ker bi vsi uporabl migracijo na nov sistem kot ultimativen izgovor vseh casov. kdor se ne strinja si ocitno ni ogledu par prejsnjih sej vlad kjer si ze za proslave gosopodje poskusaje vzet cas in se s tem izognit sprejemanju novih zakonov pred decembrom. lazy bastards pa to.
Kljub temu, da očitno ne veš, kaj govoriš in da tudi ne kažeš kakšne posebne želje po tem, da bi kaj vedel, te bom malo podučil. Sektor, ki ga vodim v državni upravi, že štiri leta uporablja Mandriva Linux. Vsi smo pravniki in nimamo nobene tehnične izobrazbe. Za prehod na Linux ni bilo potrebno prav nikakršno uvajanje in prav nič se še nikoli ni sesulo.
Na Novell Netware omrežje smo povezani z odprto kodnim novelclientom, Lotus Notes poganjamo na Wine, za vse ostalo pa uporabljamo programje, ki je vključeno v distribucijo.
Stroški programske opreme: 0,00 SIT Stroški uvajanja in izobraževanja: 0,00 SIT Stroški vzdrževanja: 0,00 SIT
Tole je pa maščevanje za preimenovanje french fries v freedom fries.
No, stroški so verjetno samo del zgodbe. Munchen je ugotovil, da se stroški ne znižajo pretirano, priobiš pa zanesljivost, odprtost, varnost in enostavnost upravljanja.
Matthai - glede stroškov ti moram pritrditi, kljub svojim izkušnjam, da vse čisto lepo deluje tudi z brezplačnimi rešitvami.
Za globalno uvedbo Linuxa v sistem, kot je državna uprava, je vsekakor potreben dobavitelj programske opreme z ustreznimi referencami, ki lahko zagotovi podporo v daljšem obdobju. Tudi namensko programje, kot je na primer SPIS4 družbe SRC.SI ima zagotovo povsem enako ceno, ne glede na to, na katerem OS teče. Zagonski stroški sistema torej pričakovano ne morejo biti bistveno manjši. Zagotovo pa so stroški bistveno nižji ob upoštevanju daljših obdobij.
OK. Eno vprašanje: kako naj "pregovorim" očeta in sestro, da začneta uporabljat OpenOffice namesto MS Office? Ker obadva pravita, da to uporabljajo v podjetju (pče) in v šoli (sestra). Je sploh kaka šansa, da se bo to v naslednjih letih spremenilo? Jaz sem (na žalost) pri svojem delu prisiljen, da kupim in uporabljam plačljivo (legalno) programsko opremo, oni pa majo samo Winse (Home) legalno. MS Office pa je... saj veste. Zato pa jim podturim razne brezplačne programe (7zip, AVG Antivirus Free, Media Player Classic itd.)
Torej, poslušam predloge... recimo foter se boji, ker je to bilo še v času OpenOffice 0.8x, da mu dokument, ki ga je naredil v Wordu, ne bo isti v OO Write-u in obratno. Pravtako so pri njih predpisani - kao stanard - format DOC. Vsepovsod, ko dobivaš od strank besedilo, dobiš v DOS-u. Potem pa, če pastaš v kako RTE okolje, se vsi MS Office Word tagi prekopirajo v podatkovno bazo, pa si zamislite, kako lepo zgleda to na spletni strani. Pa tudi velikost datoteke (TXT ali SQL) se po nepotrebnem poveča.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
@opeter: jaz sem mami zaradi sesuvanja zamenjal Word z "novo verzijo", ki je bila v resnici OOo. Na desktop sem dal ikono Writerja in ji spremenil ime v "Novi Word". Ker mama pogosto izmenjuje dokumente z drugimi, sem za privzeti tip datotek nastavil .doc. Edina pripomba, ki sem jo v zvezi s tem slišal je bila, da je novi Word preglednejši. Če bi še Windows nadomestil z Linuxom, bi moral edino paziti, da bi na desktop-u na enaka mesta nastavil ikone za Firefox-a, Thunderbird-a in "Word". Edini problem, ki ga vidim pri Linuxu je ta, da je sedaj mama navajena, da dokumente shranjuje na a:\, ki ga v Linuxu ni in bi bilo potrebno dodatno izobraževanje.
Torej, poslušam predloge... recimo foter se boji, ker je to bilo še v času OpenOffice 0.8x, da mu dokument, ki ga je naredil v Wordu, ne bo isti v OO Write-u in obratno.
Po eni strani je pri kadru, ki bo uporabljal novo programsko opremo, velik problem narediti ta prehod - nektari so tako navajeni nekega uporabniškega vmesnika, da lahko samo zamenjaš izgled ikon, pa bo človek debelo gledal. Kaj si bo šele mislil, ko bodo le-te na drugih mestih ali pa se bo kakšen ukaz malo drugače imenoval. In bognedaj, da bi se moral navaditi na drugačno strukturo datotečnega sistema, ko prejšnjega komaj za silo razume... "Kje je 'C:\'?" Po drugi strani pa večina uslužbencev v pisarnah za svoje delo uporablja precej majhno število programov in še v teh programih večinoma samo določen del funkcionalnosti ter je delo precej rutinsko. Iz tega pogleda bi človek lahko sklepal, da bo privajanje na nove programe precej hitro.
[odstranjen del posta, ki se je nanašal na izbrisan post //omy]
sammy73 - mami razloži, da so diskete zastarele in zelo podvržene okvaram ter da lahko izgubi vse podatke, če disketo pomotoma odloži preblizu kakšnega zvočnika. Kakšen USB ključek ji preskrbi /za novo leto bo poplava raznih poslovnih darilc/, pa bosta z a:\ za zmeraj opravila.
stroški so odvisni od uradov, podjetij zakaj? ker stem vidimo če jih morajo izobraževat da delajo smai debili tam kjer bi morali delati razgledani pametni ljudje seveda pa se čez kakih 5 let pokažejo pravi stroški oz 10 let
-> Slovenska skupnost uporabnikov Ubuntuja <--
-----------------> www.ubuntu.si <------------------
opeter: Openoffice 2 zelo verno odpira *.doc, *.xls in *.ppt datoteke. Napake so redke in ne bistvene. Obratno pa žal še vedno ne velja in datoteke ustvarjene v OOO ter odprte z MS Office utegnejo utrpeti hude in nesprejemljive spremembe. Ena bolj neprijetnih je, da so vse strani dokumenta *.doc oblikovane kot naslovna stran. Besedilne datoteke zato vedno razpošiljam naokrog v pdf obliki, kar pa zagotavlja veren prikaz zapisanega.
hvala linuxdady on ostali za pojasnilo. Ravno zdaj imam pred sabo odprt OO Writer in sem odprl en DOC dokument. Odmiki so minimalni, ni večjih napak. Ko pa naredim spremembe in želim shraniti nazaj v DOC format, pa se zgodijo manjše napakice, posebej pri okvirjih in slikah. nekatere zadeve so se enostavno premaknile.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
opeter: še en manjši recept: Če so v *doc dokumentu vključene tabele, so v writerju prikazane preko nastavljenega roba strani. Desni klik - tabela - označi širina relativno. Tabela bo tako prikazana tako, kot je bila oblikovana v Wordu.
@linuxdady >>Na Novell Netware omrežje smo povezani z odprto kodnim novelclientom, Lotus Notes poganjamo na Wine, za vse ostalo pa uporabljamo programje, ki je vključeno v distribucijo.
Vse se bo spremenilo, ko bo IBM izdal "Hannover" z integriranim OOo, firefoxom in ostalimi bombončki.
Zaradi tega jaz računam na to, da MS razvija port MSOffice na linux. Bomo videli.
Pred časom sem v Mojem mikru prebral, da tudi naše sodstvo prehaja na Linux (desktop mašine). Podobno sem pred enim letom to slišal na SIOUG-ju. Ali lahko kdo potrdi to?
Seveda, IBM v celoti prehaja na nova izhodišča, pri katerih pa glavni kriterij ni odprta koda: zaprta koda, pač pa standardizacija in prenosljivost. Že julija letos so izdali Lotus Notes za Linux, ki bo kasneje vključen v "hannover", tokrat kot vstavek za Eclipse -javanski navidezni stroj, ki mu je prav vseeno, na katerem operacijskem sistemu teče. Tudi do sporazuma med Novellom in Microsoftom 5. novembra seveda ni prišlo zato, ker bi se pri Microsoftu prekrstili v Stallmanove vernike, pač pa zaradi tovrstnih tektonskih premikov.
me prou zanima ker sektor mas to.ker se do letos so se z vase drage in napredne vlade pisno preko emaila oglasal da morjo bit dokumenti poslani v word formatu in bog ne daj da je kaj novejsga od 2000ke. se prav al mamo samo en del vlade preseljen na openoffice...ki je glih tok zanesljiv kot kup gnoja al pa tist ostal del vlade kjer ti nimas prstov rad isce izgovore zakaj ne morejo opraviti svojega dela.
in se zmer stojim za tem da je opensource v 90% drek.in bom rajs placu neki kjer bom lahko pizdil na tistga kermu sm placu da mi bo to popravu takoj.
kar se pa tice ostalih opensource projektov(in vas predragi priljubljeni open office ne bom stel not da ne bo kksnih popadkov) so nezanesljivi glih zarad tega ker so opensource.vas izgovor bo seveda...sej obstaja source projekt se lahko nadaljuje tud ce propade.Ampak predn se kdo najde,ki bo to nadaljeval pa pregledu kodo pa se odlocu kako nadaljevat se zlo velikokrat zgodi da tist,ki je pa uporablu ta izdelk do zdej najebe.In ne mi rect da se to ne dogaja ker ze par let "resujemo" stranke ob takih dogodkih.Magicno projekt crkne podpira ga noben oni niti ne vejo kaj nardit...klicejo razne linux experte iz slovenije da jim pridejo zrihtat...vsi so zasedeni(verjetn na ostalih sesutih zadevah)...sef popizdi in gre nazaj na placljiv software. Vlade mi pa kot ene ne vem kaksne exprte pa primere za uspesno uporabo cesar kol sploh ne navajite.Ever again. Vlada ma za sabo ze tok poskusov ne vem kaksnih projektov kamor so zlil miljone tolarjev vsem moznim firmam po sloveniji pa od teh projektov na konc ni blo nic.Seveda se omeni mogoce 3 izmed uspesnih pa se ti so uspesni sam na papirju. Why? Zato da ne bo slucajno kdo letel iz stolcka. Pa grem stavt da vas je tle tud dost,ki ste mel veckrat kj s takimi projekti in boste tko kot mi ostali rajs tih.
Za firmo k ma pa 3 zaposlene je pa konc koncev tud DOS dost dobr.Se posebi ce majo sefa starga 40 let in ki najrajs vse dela na papir ker ne zaupa racunalnikom.
Sem se zmotu, bilo je v Monitorju - 10/2006: "Novica je za marsikoga presenetljiva in nepričakovana. S 1. oktobrom bo slovensko sodstvo začelo prehod na uporabo prostih ali odprtokodnih programov. V 4000 delovnih postaj, kar predstavlja slabo tretjino vseh v državi upravi, bo sicer še nekaj časa nameščen operacijski sistem Windows XP, a sodniki in drugi uradniki bodo dokumente po novem obdelovali z brezplačnim pisarniškim paketom Openoffice."
Pa še zanimivost glede študije, da je Office boljša izbira si lahko preberete: "Zmaga Office, ki je po rezultatih študije v treh letih cenejši za 554 milijonov tolarjev. Kako so te stroške ocenili/izračunali, ni jasno, saj je javnosti na voljo le okleščena različica študije.
Konec si lahko predstavljate. Avtorji izpeljejo, da bi samo optimističen scenarij v prihodnjih treh letih pomenil prihranek, po njihovem pa je bolj verjetno, da bodo stroški v prvih treh letih tehtnico nagnili v prid Microsoftu. Na tem mestu avtorji napravijo piko. A zdrava logika kriči vprašanje, ki ostane brez odgovora: kaj pa po treh letih? Openoffice bodo uradniki takrat že znali uporabljati tako kot doslej Office, sistemski inženirji pa ga bodo nameščali zastonj, in to v kolikor delovnih postaj bo treba. Office bo še vedno stal dobre pol milijarde na leto, če se bo število uradnikov povečevalo, pa se bo ta številka še dvigala. Tudi ni jasno, zakaj je študija sploh izdelana le za triletno obdobje, saj primerljive študije v tujini upoštevajo daljša obdobja. Mirno lahko rečemo, da bi tudi pri nas ob upoštevanju petletne dobe le še stežka prišli do rezultatov, naklonjenih Microsoftu. In prav zato, tako poznavalci, zadeva zaudarja."
Menim, da je treba Francozom čestitat za ta drzni korak, katerega uspeh/neuspeh bomo lahko sodili šele v prihodnosti - kljub temu, da par revčkov, ki ne vidijo dlje od svojega nosu, tukaj vehementno zagovarja propad projekta. Jaz pravim, živi bili in videli.
Take stroške imam jaz s svojo službeno mašino. Sodelavci so imeli že cel kup virusnih napadov in sesutij sistema in "hišni informatiki" so že večkrat prišli na "obisk".
Moja mašina je bila postavljena in od takrat DELA.
Hm... Jst sm kar nekaj casa delal ne enem od Ministrstov in kakorkoli je bilo sodelovanja s katerimkoli drugim organom nase vlade je bil pomemeben proklet office. Tam smo nadgradili na 2003 in je bil ze kaos ker so bli dokumenti narobe berljivi drugje. Plus tega da nedaj boze da bi dajali lokalno razvite aplikacije na kak drug OS... No, sej tut na winsih niso najbolj delale :D Glede nase vlade in ITja... Dokler se ne bo vse scentraliziralo ali pa vsaj poenotilo, je brezveze razmisljat o kakem linuxu. Ker se tega kar majo ne znajo glih najboljs opravljat. Sploh to govorim za tocno specificni IT, v katerm niso "do 5 znal stet", bi pa znali administrirat linux LOL. (Ze to ti dovolj pove, da so nekatere dal na izobrazevanje iz SP2 za XPje... ) Tk oda linuxdaddy, ocitno si v enem malce razvitem oddelku, ki pa je edini sredi velikega oceana nase vlade ;)
Kiklop: Preberi si še moj odgovor Matthaiu. Nameščanje programja in nadgradnja na novejše različice se dogaja v mojem prostem času, največkrat ob sobotah. Stroški, ki sem jih navedel, so trenutni dejanski stroški, vendar takšno stanje seveda ni normalno. Najbrž je vsakomur jasno, da celotni sistem javne uprave ne more delovati na takšen način. Vsekakor pa je dokaz, da je Linux v javni upravi še kako uporaben.
loooka: Vsi ti ljudje, ki jim tako neusmiljeno sodiš in meriš IQ, so pismeni. Ti nisi.
Witboy: Za svoj "projekt" sem si moral pridobiti izrecno dovoljenje generalnega sekretarja ministrstva ob hudem negodovanju administratorjev in veliki in zelo dobrodošli podpori fantov in deklet iz družbe SRC.SI. Veliko srečo imam tudi s sodelavci, ki so pripravljeni poskusiti nekaj novega, odprtost duha in odprta koda gresta pač skupaj. (glej zgoraj)
Meni se zdi uporaba odprtokodnih rešitev korak v pravo smer. Sicer je velika razlika, če to uporabljaš na domači mašini ali pa v tako velikem kolesju kot je državna uprava. Ampak še vedno verjamem, da je na dolgi rok to cenejša rešitev. Seveda ob predpostavki, da bodo na voljo posodobitve os programov in se ne zgodi kaj takega, kar opisuja Loooka. Bi se pa obregnil ob open office in (ne)združljivost z MS officom. Kako hudiča lahko nekateri šimfate open office češ da ne odpira 100% ms office datotek itd. Če pa ms office še sam ne deluje brez težav, če človek uporabi razične verzije. Vsaj jaz sem imel že velike težave, ko sem poskušal odpreti nek zapis iz Word 6.0 v verziji 2000.
Linuxdady: stabo se strinjam samo s to trditvijo "da je Linux v javni upravi še kako uporaben." glede stroškov pa daj povej realne stroške: koliko ste plačali za LotusNotes kliente + Domino server, zakaj ne uporabljate odprtokodnih rešitev? Zakaj uporabljate Novell netware, koliko je stal, zakaj ne uporabljate odprtokodnih rešitev? Koliko gre mesečno SRC-u za vzdrževanje? A to so ti stroški = 0; Daj postrezi ljudem s temi podatki, da se jim bo zavrtelo
iso2000> Seveda ob predpostavki, da bodo na voljo posodobitve os programov in se ne zgodi kaj takega, kar opisuja Loooka.
Ali pa scenarij, ki je VELIKO verjetnejši. Se spomnite Quattro Pro? Ne? Jeba. Kaj lahko stori uporabnik, firma, ki stoji za programom, takole klavrno konča njegov support, ker ga je povozila konkurenca? Brca se lahko v rit, ali pa kupi Borland, da dobi source, in si sam kroji svoj support.
V open source scenariju enostavno najde dovolj lačne programerje (ki jih ne manjka na tem svetu) in jim razloži, kaj želi.
kiklop> koliko ste plačali za LotusNotes kliente + Domino server, zakaj ne uporabljate odprtokodnih rešitev? kiklop> Zakaj uporabljate Novell netware, koliko je stal, zakaj ne uporabljate odprtokodnih rešitev?
Ker državne uprave ne sestavlja 5 ljudi.
Enih reči se ne da zamenjat čez noč. Vsekakor danes obstajajo ustrezne odprtokodne rešitve, ki jih v manj kot letu dni lahko država za trajno nizko ceno prilagodiš upravi v takšni meri, ki v komercialni programski opremi sploh možna ni. Pa še domačo delovno silo zaposliš.
Pravzaprav je lahko odprta (ne pa obvezno tudi odprtokodna, čeprav je to ziher plus) rešitev zaradi mene trikrat dražja, pa še vedno edina sprejemljiva. Za trajnostni razvoj mora država temeljiti na odprtih standardih.
LinuxDady: "Seveda, IBM v celoti prehaja na nova izhodišča, pri katerih pa glavni kriterij ni odprta koda: zaprta koda, pač pa standardizacija in prenosljivost. Že julija letos so izdali Lotus Notes za Linux, ki bo kasneje vključen v "hannover", tokrat kot vstavek za Eclipse -javanski navidezni stroj, ki mu je prav vseeno, na katerem operacijskem sistemu teče."
Seveda imajo vsake oči svojega malarja. Praviš, da kriterij ni odprta:zaprta koda, ampak standardizacija in prenosljivost... Kriterij za? Hočeš reči, da odprta koda več ni aktualni buzzword? Ja, buzzword. Ker edini kriterij za firme (ja, tudi ljubljeni IBM je samo firma) je gnar. Penezi. In trenutna igra je komodizacija sistemske programske opreme. Zaradi vse uspešnejšega Linuxa (&co), bo dolgoročno gledano vrednost OS padla in MS več nikakor ne bo mogel zaračunavati toliko, kot zdaj. Profit bo bistveno manjši. Podobno pri aplikacijah tipa Office. Večji zaslužki se prenašajo na drugo področje. Če imaš zastonj (ali pa dolgoročno izjemno poceni) OS, lahko crapware a la Notes prodajaš še toliko dražje. Kar je kupcu ostalo pri OS mu pomolzeš pri softveru, ki prvega potrebuje za delovanje. A si se kdaj vprašal zakaj IBM ne opensourca (in podari skupnosti) Notesa (pa Domina)? Si se kdaj vprašal, če aplikacije delujoče v Notesu niso uporabnikov enako privezale k Notesu (vendor lock-in)? Eclipse (ki ni javanski navidezni stroj) sicer teče marsikje, ni pa mu ravno vseeno. Potrebno je prenesti vsaj SWT. (Mimogrede: Me zanima, če bo MS v obupu lepega dne izdal PC emulator in razglasil vse Win aplikacije za prenosljive. Ali pa bodo do takrat ko bo sila itak že vse svoje uporabnike spravili na .NET. ) Še nekaj. Uporabniku, ki na PCju potrebuje sistem, browser pa pisarno nove (oz. prihajajoče) razmere na tržišču seveda le koristijo. Koliko pa bodo pridobili tisti, ki potrebujejo še kaj, pa je vprašanje...
Kiklop: Očitno gre za nesporazum. Stroški za Novell netware so povsem enaki, ne glede na to, kateri operacijski sistem je nameščen na namiznih računalnikih zaposlenih. Isto seveda velja za IBM programje in do neke mere tudi za Novell Client. Novelclient je odprtokodni in brezplačni klon Novell Clienta. Novell Client za Linux pa je dosegljiv samo za SuSE in SLED. Stroški prehoda na Linux na osebnih računalnikih pa so v zadnjih štirih letih znašali natanko toliko, kot sem napisal: 0,00 SIT.
Seveda pa še enkrat poudarjam, da je takšen pristop mogoč samo v omejenem obsegu. Za popoln prehod je bolj primerna izbira kaj podobnega, kot je SLED (SuSE linux Enterprise Desktop) z zagotovljeno podporo družbe Novell, ki seveda ni brezplačna, zagotovo pa bistveno cenejša kot so Microsoftove rešitve.
3p: Kriterij za poslovne usmeritve in odločitve in to prav zato, ker je edini motiv gospodarskih družb profit. Saj se v bistvu v celoti strinjava. Linux je postal realnost, s katero je potrebno računati, monopol enega samega OS se krha. Posledica konkurence je vedno nižanje cen, torej je treba širiti trg. Prenosljivost je zagotovo eden od korakov v tej smeri. Zgoraj sem napisal, da pri Microsoftu niso postali Stallmanovi verniki. No, tudi pri IBM in Novellu niso, zagotovo ne.
linuxdady: oprosti še zmeraj me moti ta 0; samo da ste prenesli po omrežju distribucijo linuxa je nekaj stalo, pa še pred tem ste morali izbrati pravo, vsaka sekunda šteje, fantje iz SRC-a so netware pripravili brezplačno, vse to ste delali brezplačno, ta čas niste prejemali plač in na koncu ste zavili v najbližji lokal kjer je pivo stalo 0 sit. Kot vodji It oddelka, ti je verjetno poznana cena ure Linux administratorja, ki je malo višja od ...
Potem pa, če pastaš v kako RTE okolje, se vsi MS Office Word tagi prekopirajo v podatkovno bazo, pa si zamislite, kako lepo zgleda to na spletni strani. Pa tudi velikost datoteke (TXT ali SQL) se po nepotrebnem poveča. 