padajoce masne tocke

Masna tocka je na visini H nad tlemi. Identicna masna tocka je 2H nad tlemi itd. do 100H. Torej 100 masnih tock. V casu t=0, najvisja 100H zacne prosto padati, v casu t1 = sqrt(2H/g) se zaleti z naslednjo tocko na visini 99H, trk povzroci da obe zacneta padati itd. Vsaka masna tocka lebdi dokler se neka druga ne zaleti vanjo, po tistem zacne prosto padati.
Gravitacija je uniformna, masne tocke so omejene na vertikalno linijo navzdol, torej ne mora 100ta pasti mimo 99te. Vsi trki so elasticni, ko masna tocka zadane tla jo umaknemo iz razmisleka, torej se disintegrira, zadane crvjo luknjo, zivi pesek whatever.

V kolikem casu pade najvisja tocka (100H) na tla?
Koliko trkov se zgodi v tem casu?

Vsaka masna tocka lebdi dokler se neka druga ne zaleti vanjo, po tistem zacne prosto padati.

Ne zacne ravno prosto padati, ampak ima neko zacetno hitrost, ki jo dobi od prejsnje kroglice (trki so elasticni, prejsnja kroglica da svojo hitrost trenutni).

Opazujmo kroglice m0 (tista najvise), m1 in m2.
m0 trci v casu t1 v m1, m1 dobi hitrost v0, m0 se hitrost resetira na 0 in zacne prosto padati.
m1 trci v casu t2 v m2, m2 dobi hitrost v1, m1 se hitrost resetira na 0, zacne prosto padati.
V tem casu (med t1 in t2) je m0 zaradi prostega pada pridobila na hitrosti in bo eventuelno dohitela m1 ter zopet trcila v njo ...

Ja, samo naslednja vv bistvu nadaljuje pot prejšnje, saj prevzame vso kinetično energijo in je isto, kot če bi sledil prejšnji, če se le ta ne bi zaletela nikamor... V prožnem trku dve enakih kugel se namreč vpadna ustavi, druga pa nadaljuje z enako hitrostjo, kot jo je imela pred trkom vpadna kugla.

Torej, vrhnja se zabije v eno pod njo (na 99H) in se ustavi in začne padat, kot da bi jo izpustili iz 99H.

Aha, saj res. Butl! (jaz)

a lahko tole malo bolj pojasnis? potek naloge in kje si dobil tistih 2500?
kje pa to jemljete?