» »

Animacija : Življenje v celici

Animacija : Življenje v celici

snow ::

http://www.studiodaily.com/main/searchlist/6850.html

Sem gledal tole skoraj z odprtimi usti. :) Tako zaradi dobre animacije in prikaza dogajanja v celici, kot po drugi strani zaradi presenečenja kako dobro vse skupaj dejansko v celici funkcionira. Prava 'čudesa' se gradijo vsak trenutek v naših telesih na mikro ravni. Res dobro je evolucija tole vse skupaj 'poštudirala'.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

_marko ::

Zelo lepa animacija.

Vse lepo štima - to me moti. Večkrat je trial&error v celici IMO. Protein najde aktivno mesto naključno, v bistvu se zaletava sem pa tja.
Kaj misliš?

Drugače pa kaj so bli tisti škornji, ki so vlekli ogromno kroglo?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

Waw, res. Samo še zvočni komentar kaj se vsak trenutek dogaja, oziroma kaj gledamo manjka!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

R33D3M33R ::

Tisti "škornji" so protein miozin, ki se dejansko "sprehaja" po aktinskem filamentu. Za premikanje pa uporablja ATP hidrolizo.
Tudi mene je animacija prav osupnila, zvočni komentar bi bil prav dobrodošel. Nikoli si nisem predstavljal, da je notranjost celice tako kompleksna. Vedno sem si predstavljal, da so strukture v notranjosti enostavne.
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

Phoebus ::

Animacija je zelo lepa, samo kaj ko 80% ljudi ne ve, kaj je kaj noter...komentarji res nebi škodili.

grex ::

Mislim, daj vsaj 3x prav tako pokazana translacija iz DNA v proteine oz. iz mRNA v proteine. Enkrat je golgijev aparat pokazan.
Čist na začetki je drsenje transmembranskih proteinov po celično membrani,... pa nekje so neke vrvi, ki pa nisem ziher al gre za DNA al pa kolagenske molekule, tudi aktin bi lahko bil.

Tisti škornji so pa res aktinski mostički ja,... čeprav ne bi nikoli pomislil, da je tista krogla za njimi ATP, hehe :)

_marko ::

Ta krogala je mene zmedla ja :)
Ampak ta animacija ni realna, je pa dober pripomoček za učenje.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

grex ::

no, realno si jaz predstavljam en kup takih in drugačnih kroglic, ki kar nekam letijo. Kot da bi hotel vsako molekulo iz zraka narisati z neko kroglico ali likom. Nekako težko bi realno v flash animaciji ta zrak pokazal :)

Zanimivo je pa videti, da se vse dogaja izjemno hitro, kar med učenjem ni tako zelo očitno takoj.

DonPierre ::

No, glede na to, da sem dal skozi izpit iz biologije celice, vam lahko iz prve roke povem, da je tale animacija povsem korektna v vseh detajlih. So me prav osupnile določene podrobnosti! Pa pustimo na miru patologijo, najprej je potrebno mehanizme razumet ko delujejo brez napake, šele potem lahko pogruntamo, kaj sploh je napaka, če vemo normalen potek.

Lp

DonPierre ::

Aja, če hoče kdo na posebno željo videt kako dejansko hitro poteka podvojevanje dnk ali pa sinteza polipeptidov oz. beljakovin v realnem času, pa naj si nekje pač zrihta cd, ki je priložen Albertsu (cell biology). Tam se pa res vprašaš, kako hudiča, da ne nastane iz tega en velik vozel. Recmo, da bi to animacijo morall zavrtet z 10× hitrostjo.

_marko ::

Pierre: nisi edini, ki je imel izpit biologija celice.
Sploh pa kako lahko iz prve roke poves, da je animacija realna?


Od kdaj in kje najdes v realnosti taksno urejenost???
OD kdaj ni dolocenega prebitka dolocene snovi, da se sploh lahko veze kam?
Od kdaj lahko en encim in ne ogromno njih tocno zadene DNA, npr dna-aza, ki cepi za argininom.
To je kot bi govoril, da je en spermij dovolj oplodi jajcece. Bull.
Realnost je precej neurejena.

Animacija dobro npr. pokaze bistvo delovanja organelov v celici, npr zvijanje proteina, drsenje ribosoma po mRNA, razpad ribosoma na 2 enoti...
Vse lepo in prav.

AMpak realno pa ni. Ni prebitka snovi, ni trial&errojev, ni zmede...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

DonPierre ::

Realna sem hotu povedat pri normalni zdravi celici. Kar je sila redko, to je res. Drgač pa, če ne bi bila celica urejena, pol tud tebe verjetno ne bib lo, al kako? Ker nekega velikega kaosa v celici ni. Ampak ima vsaka komponenta točno določeno nalogo. To je vse kar sem hotu povedat.

DonPierre ::

P.S. glede spermija - če je zdrav in vse okey, pol ja - je dovolj!

_marko ::

Ah Pierre... pojma nimaš.
O zdravi celici ti govorim.
O sprermiju se pa le pozanimaj... boš presenečen.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

DonPierre ::

No, se bom dal podučit. Sam vseeno - ne vem kaj bi blo, če bi več kot en spermij oplodil jajčno celico. Mogoče nas pa na faksu oslarije učijo?

_marko ::

Močno upam, da vas noben na faxu ni učil te neumnosti. Kater fax to? A BF slučajno?
Spermiji morajo biti v določeni koncentraciji oz določenem številu, zato da vsi skupaj 'omehčajo' membrano jajčne celice in, da potem lahko eden od njih lažje pride notr. Po domače povedano. Eden od razlogov za neplodnost je tudi v tem, da je premajhno število sprermijev.

P.S. beri bolj pozorni, nikol nisem rekel, da jo več kot 1 oplodi. Rekel pa sem, da jo samo 1 ne more, ker rabi podporo drugih.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

DonPierre ::

Ne ni bf. Pa sej to niti ni važno. Pač sm izraženo kapiral v kontekstu da več kot en spermij oplodi celico, kar ni logično, to se verjetno strinjava. Pa samo en spermij predre zono pellucido, vse tisto mehčanje prej mogoče res vpliva na hitrejše prodiranje, prodre samo eden. Mogoče tudi malce natančnejše izražanje, ane?

Thomas ::

> vse tisto mehčanje prej mogoče res vpliva na hitrejše prodiranje, prodre samo eden.

Mogoče?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

DonPierre ::

Ja pač dopuščam možnost, zakaj ne. Jest pač tega še nisem zasledil.

gzibret ::

Šele sedaj pogledal. Odlična animacija, snow, še več takih linkov :)

Bi pa imel nekaj vprašanj, ker celična molekularna biologija ni ravno moje področje. Bom oštevilčil slike, ki si (približno) sledijo po vrstnem redu, kot v filmu, pol pa naj nekdo, ki ima čas in znanje malo pove, kaj sploh gledamo. Plizzzzz ;)

1)

http://www.studiodaily.com/main/searchlist/6850.html



2)

http://www.studiodaily.com/main/searchlist/6850.html



3)

http://www.studiodaily.com/main/searchlist/6850.html



4)

www.studiodaily.com



5)

www.studiodaily.com



6)

www.studiodaily.com



7)

www.studiodaily.com



8)

www.studiodaily.com



9)

www.studiodaily.com



10)

www.studiodaily.com



11)

www.studiodaily.com



12)

www.studiodaily.com



13)

www.studiodaily.com



14)

www.studiodaily.com




OK, kaj si jaz predstavljam pod temi slikami, kjer se mi vsaj (zdi, da se mi) malo sanja, kaj se dogaja. Popravite me, če se motim.

3) IMO je to neko celično ogrodje iz polisaharidov
4) sinteza DNK, samo kaj pa so rumeni "črvi" na verigah?
6) nekaj vleče ribosom (telesce, kjer se sintetizirajo beljakovine) :\ po neznani snovi (celičnem ogrodju :\ )
7) a je to celično jedro :\
8) tRNA šiba iz jedra
9) sinteza beljakovine iz tRNA, kaj pa je telesce, ki se je pripopalo na tisto RNA?
10) a je to mitohondrij :\
11) beljakovine šibajo v ribosom
12) golgijevo telesce :\
Vse je za neki dobr!

R33D3M33R ::

Za 6) sem že zgoraj napisal kaj je pa tudi drugi so potrdili, da je to res to. Miozin.
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

DonPierre ::

Ja 1. so pomoje lipidni rafti z vezanimi beljakovinami, 2. je beljakovinsko ogrodje, ki se nahaja tik pod celično membrano, 3. detajl ogrodja, 4. mikrofilamenti, ki sestavljajo bolj dinamičen del ogrodja, to pomeni da se hitro sestavljajo in hitro razpadajo, pomembni so za premikanje celice (torej g- in f- aktin, to kar se sestavlja), 5. mikrotubuli, spet ogrodje, 6. miozin ki "pleza" po tubulu in vleče vezikel, 7. v daljavi jedro z pravokotno ležečima centrioloma, 8. površina jedrne ovojnice z jedrnimi porami, skozi katere prehajajo mRNA vezane na signalne proteine, 9. ribosom+mrna->protein, 10. mitohondrij, 11. = 9., golgijev aparat, 13. glikoproteini na površini celice in 14.=9.

To je to.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nobelova nagrada za medicino 2017

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
154163 (2551) Markoff
»

Novi pristop k boju z rakom (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
13016563 (6210) Spy
»

iGEM (International Genetically Engineered Machine competition) - slovenska skupina (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
6119698 (19698) jype
»

Celice živih bitij

Oddelek: Znanost in tehnologija
392427 (1796) nevone
»

Raztopina, ki bo reševala življenja (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
616359 (4642) antonija

Več podobnih tem