Animacija : Življenje v celici

Zelo lepa animacija.

Vse lepo štima - to me moti. Večkrat je trial&error v celici IMO. Protein najde aktivno mesto naključno, v bistvu se zaletava sem pa tja.
Kaj misliš?

Drugače pa kaj so bli tisti škornji, ki so vlekli ogromno kroglo?

Tisti "škornji" so protein miozin, ki se dejansko "sprehaja" po aktinskem filamentu. Za premikanje pa uporablja ATP hidrolizo.
Tudi mene je animacija prav osupnila, zvočni komentar bi bil prav dobrodošel. Nikoli si nisem predstavljal, da je notranjost celice tako kompleksna. Vedno sem si predstavljal, da so strukture v notranjosti enostavne.

Mislim, daj vsaj 3x prav tako pokazana translacija iz DNA v proteine oz. iz mRNA v proteine. Enkrat je golgijev aparat pokazan.
Čist na začetki je drsenje transmembranskih proteinov po celično membrani,... pa nekje so neke vrvi, ki pa nisem ziher al gre za DNA al pa kolagenske molekule, tudi aktin bi lahko bil.

Tisti škornji so pa res aktinski mostički ja,... čeprav ne bi nikoli pomislil, da je tista krogla za njimi ATP, hehe :)

no, realno si jaz predstavljam en kup takih in drugačnih kroglic, ki kar nekam letijo. Kot da bi hotel vsako molekulo iz zraka narisati z neko kroglico ali likom. Nekako težko bi realno v flash animaciji ta zrak pokazal :)

Zanimivo je pa videti, da se vse dogaja izjemno hitro, kar med učenjem ni tako zelo očitno takoj.

Aja, če hoče kdo na posebno željo videt kako dejansko hitro poteka podvojevanje dnk ali pa sinteza polipeptidov oz. beljakovin v realnem času, pa naj si nekje pač zrihta cd, ki je priložen Albertsu (cell biology). Tam se pa res vprašaš, kako hudiča, da ne nastane iz tega en velik vozel. Recmo, da bi to animacijo morall zavrtet z 10× hitrostjo.

Realna sem hotu povedat pri normalni zdravi celici. Kar je sila redko, to je res. Drgač pa, če ne bi bila celica urejena, pol tud tebe verjetno ne bib lo, al kako? Ker nekega velikega kaosa v celici ni. Ampak ima vsaka komponenta točno določeno nalogo. To je vse kar sem hotu povedat.

Ah Pierre... pojma nimaš.
O zdravi celici ti govorim.
O sprermiju se pa le pozanimaj... boš presenečen.

Močno upam, da vas noben na faxu ni učil te neumnosti. Kater fax to? A BF slučajno?
Spermiji morajo biti v določeni koncentraciji oz določenem številu, zato da vsi skupaj 'omehčajo' membrano jajčne celice in, da potem lahko eden od njih lažje pride notr. Po domače povedano. Eden od razlogov za neplodnost je tudi v tem, da je premajhno število sprermijev.

P.S. beri bolj pozorni, nikol nisem rekel, da jo več kot 1 oplodi. Rekel pa sem, da jo samo 1 ne more, ker rabi podporo drugih.

> vse tisto mehčanje prej mogoče res vpliva na hitrejše prodiranje, prodre samo eden.

Mogoče?

Šele sedaj pogledal. Odlična animacija, snow, še več takih linkov

Bi pa imel nekaj vprašanj, ker celična molekularna biologija ni ravno moje področje. Bom oštevilčil slike, ki si (približno) sledijo po vrstnem redu, kot v filmu, pol pa naj nekdo, ki ima čas in znanje malo pove, kaj sploh gledamo. Plizzzzz

1)


2)


3)


4)


5)


6)


7)


8)


9)


10)


11)


12)


13)


14)



OK, kaj si jaz predstavljam pod temi slikami, kjer se mi vsaj (zdi, da se mi) malo sanja, kaj se dogaja. Popravite me, če se motim.

3) IMO je to neko celično ogrodje iz polisaharidov
4) sinteza DNK, samo kaj pa so rumeni "črvi" na verigah?
6) nekaj vleče ribosom (telesce, kjer se sintetizirajo beljakovine) po neznani snovi (celičnem ogrodju )
7) a je to celično jedro
8) tRNA šiba iz jedra
9) sinteza beljakovine iz tRNA, kaj pa je telesce, ki se je pripopalo na tisto RNA?
10) a je to mitohondrij
11) beljakovine šibajo v ribosom
12) golgijevo telesce

Ja 1. so pomoje lipidni rafti z vezanimi beljakovinami, 2. je beljakovinsko ogrodje, ki se nahaja tik pod celično membrano, 3. detajl ogrodja, 4. mikrofilamenti, ki sestavljajo bolj dinamičen del ogrodja, to pomeni da se hitro sestavljajo in hitro razpadajo, pomembni so za premikanje celice (torej g- in f- aktin, to kar se sestavlja), 5. mikrotubuli, spet ogrodje, 6. miozin ki "pleza" po tubulu in vleče vezikel, 7. v daljavi jedro z pravokotno ležečima centrioloma, 8. površina jedrne ovojnice z jedrnimi porami, skozi katere prehajajo mRNA vezane na signalne proteine, 9. ribosom+mrna->protein, 10. mitohondrij, 11. = 9., golgijev aparat, 13. glikoproteini na površini celice in 14.=9.

To je to.