Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Kaj ko bi si prebral kaj je market cap in kaj je revenue stream?
Če bi bil ti tega sposoben, bi to že razumel.

Ce si tesla investitor je market cap najbolj pomemben

Vodik ne bo nikoli imel izkoristka na nivoju EV, hkrati pa so pomanjkljivosti EV-jev z vsakim letom manjše.

Ja ampak kje je ta hydro revolucija? A to bo prišlo po baterijah? Čez 50 let? Sej potem ko odkrijejo kako narest hladno fuzijo za male pare... Nevem kdo bo še rabil te stvari...

Hydro se lahko izkaže kot dobra kombinacija v navezi s solarno energijo, ki jo bo poleti preveč in se bo "kuhalo" sintetična goriva.

BigWhale je 23. mar 2018 ob 17:12 izjavil:

J.McLane je 23. mar 2018 ob 15:50 izjavil:

Hydro se lahko izkaže kot dobra kombinacija v navezi s solarno energijo, ki jo bo poleti preveč in se bo "kuhalo" sintetična goriva.

To bi bilo edino smiselno, ce bi lahko proizvedel gorivo, ki ga lahko potem zakuris v elekrarni. Ampak se mi zdi, da bi bila taksna rec precej neucinkovita in bi bilo ceneje izumiti boljse baterije, kot jih imamo sedaj.

Točno tako. Pri baterijah imamo trenutno round-trip izkoristke vse do 95%. Kuhanje vodika se ne bo temu nikoli približalo.

Nikec3 je 22. mar 2018 ob 22:18 izjavil:

Video je vreden ogleda. Če ne drugega zaradi odlične kinematografije.

Huh super video. Sploh me je navdušil e-pedal, prej se mi ni zdel toliko uporaben. Cena je zanimiva že za Slovenske razmere. Koliko pride v Sloveniji osnovni model - subvencija?

Doseg je za Slovenske razmere tudi zadovoljiv. Jaz bi ga za svoje potrebe potreboval polniti 1x na teden. Čeprav to nima nekega smisla, itak ga vklopiš vsak dan na omrežje. Tako kot telefon, pa naj se počasi polne. Letno delam cca. 11.000 km.

WLTP city range
415 km (257 miles) Visia and Acenta (16 inch wheels)
389 km (242 miles) N-Connecta and Tekna (17 inch wheels)

WLTP combined range
285 km (177 miles) Visia and Acenta (16 inch wheels)
270 km (168 miles) N-Connecta and Tekna (17 inch wheels)

Super funkcija, da lahko tudi vračaš elektriko v omrežje. Odpira zanimive možnosti.

Problem je sezonska premostitev viškov solarne energije, baterijo za to ne bodo nikoli smotrne, da bi inštaliral ne vem koliko baterij zato da bo potem naredila 1 polnilni cikel na leto.

Ko smo že pri Leafu, zgleda da Nissan ščiti baterijo tako da opočasnuje več zaporednih hitrih polnjen:


Zanimiva je tudi tista primerjava z IONIQom, kjer ima z 28 kWh baterijo na AC praktično enak doseg (če se prav spomnim) kot Leaf s 40 kWh.

Ne bi raje večje elektrarne?

TribesMan je 24. mar 2018 ob 09:31 izjavil:

Ne bi raje večje elektrarne?

Tudi če namesto vrta in zelenice postavim sončne celice, bom še vedno potreboval zalogo za vsaj 1500kWh, kar še vedno trenutno stane malo pod pol miljona (v mokrih sanjah pa 150k samo za baterije). Sončne celicen ne bodo nikoli zastonj inštalacija bo šla cena le gor. Zraven izgubim še tisti mali delček narave, da sem potem kao "eko". Kam pa ob lepih časovnih obdobjih z vsem nepotrebnim štromom?

Magic1 je 24. mar 2018 ob 10:43 izjavil:

TribesMan je 24. mar 2018 ob 09:31 izjavil:

Ne bi raje večje elektrarne?

Tudi če namesto vrta in zelenice postavim sončne celice, bom še vedno potreboval zalogo za vsaj 1500kWh, kar še vedno trenutno stane malo pod pol miljona (v mokrih sanjah pa 150k samo za baterije). Sončne celicen ne bodo nikoli zastonj inštalacija bo šla cena le gor. Zraven izgubim še tisti mali delček narave, da sem potem kao "eko". Kam pa ob lepih časovnih obdobjih z vsem nepotrebnim štromom?

A ne bi bilo mnogo ceneje, če z viški energije proizvajaš vodik in ga potem kuriš v agregatu, ko potrebuješ elektriko? Pa še zelenica ti bo ostala.

Že. Sam tehnologija proizvodnje vodika je simple kot pasulj ter easily scalable v neskončnost.
Za proizvodnjo takih sofisticiranih baterij rabiš pač težje dobavljive surovine.

Ni sicer ultimate rešitev, ampak me zanima kako bi bila v primerjavi z molten salt storage in podobno.

Če gre za statične zadeve, lahko pač povečaš volumen in zmanjšaš pritisk. Izgube pa praktično nadomeščaš. Sonce v puščavi sije, no matter what, večji del leta.

Tko, da tu vidim potencial za robustno industrijo.

Plus...vodik je izredno priročen pri vseh možnih industrijskih procesih, recimo taljenje silicija za izdelavo novih celic.
V puščavi slednjega ne manjka.

Skratka...puščave bodo potencialno gold mine, v kolikor se bo človeški kapital izboljšal.

Ne se pustit motit v svojih debilnostih...

Za random mimoidoče: Tesla finally starts installing its massive 'world's largest solar rooftop array' at Gigafactory 1

Magic1 je 24. mar 2018 ob 20:50 izjavil:

Samo izkoristek je še vedno relativno mizeren pri sončnih elektrarnah. V puščavah še dodatno pade zaradi pregretih celic. Konvecionalno pridelan štrom še vedno primerljivo stane, delaš ga pa lahko 24/7 in to kjerkoli. Še Tesla si ne priskrbi zadostno sončno za svoje potrebe, kar jasno pove koliko je zadeva upravičena. Prvo bo potreba neko veliko boljšo hrambo za elektriko odkrit, Litij ziher ne bo nikoli zadosti dober.

Glede hlajenja. Se strinjam. Potrebovali bi panele z rebri zadaj, da se hladijo.

Ampak ne vidim, bistvene prepreke.

Point je, da je to praktično free energy. Proizvodnja panelov ni nek velik tehnološki problem. Niti resurse niso problem. In še manj je problem prostor v puščavi.

Cena panelov ima še OGROMNO lufta za past, ker ni bazirana na nič pretirano dragega in redkega.
Si pa definitivno predstavljam večje sončne farme z robotiziranim upravljanjem in vzdrževanjem.

Tudi, če ni grozno učinkovito je še vedno zelo robusten proces.

Jedrskim elektrarnam vseeno treba dostavljat gorivo, ki je umazan in intenziven proces itd.
Don't get me wrong....jz vidim prihodnost solar + nuclear.

BigWhale je 24. mar 2018 ob 17:54 izjavil:

telexdell je 24. mar 2018 ob 17:00 izjavil:

A ne bi bilo mnogo ceneje, če z viški energije proizvajaš vodik in ga potem kuriš v agregatu, ko potrebuješ elektriko? Pa še zelenica ti bo ostala.

V bistvu ne vemo, ce bi bilo ceneje. Nekateri so mnenja, da bi bilo. Jaz sem sicer rahlo skepticen. Vodik iz elektrolize je kr potratna zadeva. Trenutno se po wikipedii valjajo stevilke okrog 65kWh za 1kg vodika. Toyota Mirai ima prostora za 5kg kar potem nanese 325kWh. Ima pa Mirai dosega 500km.

Potem je tukaj se en kup problemov s shranjevanjem vodika in varnostjo. Jaz bi imel raje polno klet baterij, kot pa rezervoar vodika v kleti.

325/5=65 kWh/kg?

Vodik ima tam 33 kWh/kg. Če se porabo 65 kWh elektrike je pretvorba tam 51%, kar je mnogo bolje kot je pretvorba nafte v avtomobilu ali premoga v TE. Če iz SE dobiš poleti 3...5x več energije kot pozimi, potem si lahko pridelaš dovolj vodika, za mrzle zimske dneve.
Ne vem, zakaj bi imel rezervoar vodika v kleti. Še rezervoarje za olje so nekateri imeli zunaj. Rezervoarju za UNP pa so zunaj po pravilu. Potreboval bi še baterijo kakšnih 10 kWh, za premostitev noči in si popolnoma samo oskrben.

Magic1 je 25. mar 2018 ob 00:12 izjavil:

Jaz vidim večjo prednost v tem, saj se nakupičeno energijo poljubno porabi čez dan pa še izkoristek ni odvisen od temperature:

Seveda v področjih, kjer so razmere primerne. V EU imamo zelo malo primernih lokacij.

CSP itak. Sem že večkrat povedal.

Evropa nima malo prostora za te reči. Na mediteranu ga je kup, za zadovoljit regijske potrebe in potencialno tudi evropske.

Ostale države bodo morale prešaltat na JE + import.

J.McLane je 25. mar 2018 ob 09:57 izjavil:

Za vodik potrebuješ veliko dražje hranilnike, poleg tega vodik uhaja skozi stene, ne vem sicer koliko ampak v nekaj mesecih bi se to morda že poznalo.

Jz ne govorim o lastnih hranilnikih vodika. Ampak centralizirani sistemi, kjer se proizvaja elektrika, s katero se pol ogrevamo itd.
Za prenosne zadeve, se bo sintetiziralo metanol or something.

Point je, da v puščavi lahko splaniraš proizvodnjo za 1000 let vnaprej z vsemi eksternalijami.

Mi smo sedaj kotr družba vajeni, da so energetske surovine cheap to harvest. Žal, je večino dela za nas že naredila narava. V srednjeročni prihodnosti se bomo morali sprijaznit z nižjo učinkovitostjo.

Prednost vodika je predvsem robustnost proizvodnje, straightforward transport in versatilnost.
I believe in the hydrogen economy, just not in the way it was envisioned.

Baterije zagotovo ne bodo šle stran. EV je ševedno top šit v primerjavi s tistim toyotinim sranjem.

Vodik je skoraj drop in replacement za veliko industrijskih procesov.

Se bolje bi bila geostac SE, pa laser do zemeljske postaje.

jb_j je 25. mar 2018 ob 13:12 izjavil:

solarni paneli
mogoče bi kj pomagal heatsinki (kot pr cpuju), kot je en prj napisu. zarad pregravanja. al pa podoben način kot vodno hlajenje.

al pa kot vodno hlajenje aio (CPU), le da so cevi napeljane v morje.

vostok_1 je 24. mar 2018 ob 19:54 izjavil:

Plus...vodik je izredno priročen pri vseh možnih industrijskih procesih, recimo taljenje silicija za izdelavo novih celic.
V puščavi slednjega ne manjka.

Shranjevanje vodika v kakrsnikoli drugi obliki, kot tekoci je precej nerodno in zelo nevarno. Hkrati pa porabis nekaj procentov energije zato, da ta vodik shranis. Je pa shranjevanje v tekocem stanju se bolj potratno in iz tega vidika tudi precej neprakticno. :)

BigWhale je 25. mar 2018 ob 17:16 izjavil:

vostok_1 je 24. mar 2018 ob 19:54 izjavil:

Plus...vodik je izredno priročen pri vseh možnih industrijskih procesih, recimo taljenje silicija za izdelavo novih celic.
V puščavi slednjega ne manjka.

Shranjevanje vodika v kakrsnikoli drugi obliki, kot tekoci je precej nerodno in zelo nevarno. Hkrati pa porabis nekaj procentov energije zato, da ta vodik shranis. Je pa shranjevanje v tekocem stanju se bolj potratno in iz tega vidika tudi precej neprakticno. :)

Nevarno čemu? Pesku?

Saj to ne boš imel pod sedežem. Ampak bo stalo ob kaki rafineriji/elektrarni sred puščave.

Kot drugo, lahko sintetiziraš druge pline/tekočine z vodikom.

Zakaj so električni avtomobili prava stvar?

+ navor
+ vpliv na okolje
- vse ostalo by far

- vse ostalo by far

webasto, start/stop, avtomatski menjalnik, letni redni servis mašine ... se v ICE tlačijo zaradi dolgega časa.

In pol je še kdo presenečen kako zlahka Facebook et.al. manipulira s folkom?
Stupid is what stupid does.

Nisem opazil povsem v oklepaju da se pokrije v 3-4 letih če prevoziš tja 40k km. Meni se zdi kar optimistična ocena no.