» »

Širjenje vesolja

Širjenje vesolja

Trubadur ::

Kako vemo, da se vesolje širi?
Nekaj je v zvezi s svetlobnim barvnim spektrom in valovnimi dolžinami (se mi zdi). Bi lahko kdo kaj več o tem napisal?

Kam se sploh vesolje širi? Prostor v prostoru v prostoru...itd?

lp
Berite Thomasa!

NavadniNimda ::

V bistvu je vedno več prostora "na istem prostoru".:D

bozjak ::

hmm na to je velik napisanga od teoretičnih dokazov do opazovanj... Zdle se ne spomnm nč konkretnga (žal) ampak mislm, da so opazovanja zgledala nekak tko:

Ko spce "umre" v supernovi postane tok svetlo da je svetlejše od celotne galaksije. Take suprnove so uporabil kot milni kamen v galaksijah in s tem primerjal njihovo oddaljenost skoz čas. Takrt so hotl ugotovit kok hitr se rast upočasnjuje, ugotovil pa so, da se širjenje še dodatno pospešuje...

Žal se zdle ne spomnm najbl natančn, bo nekdo drug bolj podrobno opisov opazovanja... Lp

Thomas ::

Uradno je tkole:

Res je vedno več prostora, tako kot je rekel Nimda.

Galaksije v tem (čedalje večjem prostoru) se gibajo podobno, kot molekule plina, kaotično sem in tja, kolikor jim to dopušča gravitacija.

Zelo oddaljena galaksija se giblje z enako verjetnostjo proti nam, kot od nas.

Tisto, kar NI gibanje, je pa oddaljevanje nebližnjih galaksij. To daleč zamegli tisto random skakanje sem in tja, saj lahko celo preseže svetlobno hitrost! Pa jo mi še vseeno vidimo.

Tudi bolj oddaljene galaksije se oddaljujejo hitreje. Ta zveza, med oddaljenostjo in "hitrostjo" oddaljevanja je nekako linearna.

Potem je pa še eno dodatno pohitrevanje oddaljevanja s časom. Takoimenovana temna energija ali antigravitacija, katere nosilci so kakšne 3/4 absolutne mase Vesolja, je za to odgovorna.

Zgodovinsko gledano, so opazili efekt širjenja Vesolja z Dopplerjevim zamikom, saj je vsa svetloba oddaljeni galaksij nekako rdečkasta. In sicer toliko bolj, kot je ta daleč.

Oddaljevanje, tako kakor gibanje, pa je podložno "Dopplerizaciji" svetlobe.

Any questions?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Išči pod hubblovim zakonom (Hubble's law).

Bolj je galaksija oddaljena, večji je pomik spektra proti IR delu svetlobe (to razberemo s teleskopi, reče pa se mu "redshift"). Iz tega sklepamo, da dlje, kot je galaksija stran od nas, hitreje se od nas oddaljuje. Zveza je, kot je rekel Thomas, linearna. 2X večji redshift, 2X dlje je objekt oddaljen. Iz tega je izpeljana hipoteza o razširjanju vesolja.

tukaj
Vse je za neki dobr!

strictom ::

Za ta Hubblov zakon pa nisem vedel. Nikoli se mi ni sanjalo kako vedo koliko je oddaljena neka galaksija. Sem zmeri mislil da tako da posvetijo z laserjem vanjo pa čakajo kdaj se bo žarek vrnil :)

Tam v enem petem razredu sem se pa spomnil da bi to trajalo par sto milijonov/milijard/bilijonov let :)

Čist tko, kaj je za robu vesolja? Iz firbca :)
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

Trubadur ::

>Tisto, kar NI gibanje, je pa oddaljevanje nebližnjih galaksij. To daleč zamegli tisto random skakanje sem in tja, saj lahko celo preseže svetlobno hitrost! Pa jo mi še vseeno vidimo.

Oddaljevanje ni gibanje?

Bom moral Thomasov post še parkrat prebrat, da ga bom razumel:)

gzibert, hvala
Berite Thomasa!

Thomas ::

Ja. Da se en objekt giblje proč od drugega, ga je treba pospešiti. Da se pa oddaljuje, je dovolj, da nastaja vmes prostor.

Tudi ni GIBANJE hitrejše od c možno, dočim ODDALJEVANJE (ali PRIBLIŽEVANJE) je povsem košer, za Splošno Relativnost.

Se reče, ni vsako premikanje tudi gibanje. To spoznanje smo dolžni Splošni Relativnosti. Tudi njej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Seznam objektov, ki so blue-shiftani. Torej se gibljejo hitreje proti nam, kot se siri vesolje.

Med njimi je tudi M31 Andromeda.

NavadniNimda ::

Andromeda je še 2 milijona svetlobnih let stran, torej smo še vsaj za ene 4 milijarde let na varnem. Pol bi bilo pa že pametno počas pakirat kufre začet!:D


Evo tlele o Andromedi, ker jo je lih BigWhale omenil:
http://www.space.com/scienceastronomy/060606_andromeda_revealed.html

Zanimivost: Andromeda je 2 milijona svetlobnih let stran in se je ne vidi s prostim očesom, ker prešibko sveti zaradi razdalje in bleska in prahu naše lastne galaksije. Ampak je tako GROMOZANSKO velika, da če bi jo videli na nebu, bi zavzela VSAJ 5 (pet) premerov Polne Lune na nebu!8-O

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

Relativno bližnji objekti imajo lahko (majhen) blueshift. 99,999% + galaksij pa ima jasen redshift, ki je vsako sekundo še nekoliko večji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Andromedo lahko vidiš s prostim očesom. Sicer rabiš temno noč (brez lune) in jasno vreme, pa en temen kotiček države. Z daljnogledom se vidi kot svetla lisa na nebu. Je pa to presenetljivo velika zadeva. Jaz, ko sem jo prvič videl, sem bil kar presenečen nad njeno velikostjo. Če jo gledaš s prostim očesom, rabiš malo domišlije :D

Je pa ni težko najdit. Poiščeš ozvezdje Labod in Cassiopeia (zelo markantni ozvezdji, ne moreš falit), narediš enakostranišni trikotnik z vrom proti jugu. V vrhu je ozvezdje pegaz (tudi kar veliko ozvezdje, dosti večje od cas. ali lab.), ko najdeš pegaza pa je mala malca najdit andromedo.

Glede blueshifta - največ blueshiftanih objektov je v lokalni jati, zaradi random gibanja (kot je Thomas omenil). Blueshift nima s širjenjem vesolja nič veze. Važni so oddaljeni objekti. Ti pa imajo vsi redshift.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti? (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
25950468 (41622) jype
»

Prihodnost-konec vesolja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13222698 (18659) imagodei
»

Hubble posnel sliko najstarejših objektov v vesolju v IR

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
384854 (3629) Thomas
»

Naprej-nazaj osončje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
122830 (2564) Thomas
»

Konec vesolja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
12012204 (10213) CaqKa

Več podobnih tem