ABS in njegovi problemi

Si že odgovoru
Stisneš oboje hkrati. Bog ne daj najprej sklopko pa šele potem bremzo. Enkrat probu za hec pa ne bi jz to nikol več. K začne letet ko hudič.

Glede alarma Tole sem dans doživu. Možakar ustavi avto in omogoč pešcu prečkat prehod. Za tem možakarjem se vozi ženska in si z desnico popravlja frizuro z levico drži volan in gleda naprej. Praktično ga je dohitevala. Ko je možakar ustavu (tam ene 40km/h se je pelu) je bila prva reakcija ženske, da je z desnico prijela volan in šele nato zavirala Mela je srečo, da je mela dost razdalje, ker je iz cca 10ih metrov ostal na konc 1 meter Jz sem stal pa na pločniku 4 metre stran od prehoda in mel čas vse skupaj opazvat

Stisneš oboje hkrati. Bog ne daj najprej sklopko pa šele potem bremzo. Enkrat probu za hec pa ne bi jz to nikol več. K začne letet ko hudič.

To meni ni logično. Razmišljam strogo fizikalno. Motor povzroča vrtenje koles naprej. Zavorni diski s trenjem ustavljajo vrtenje koles. Ampak kaj, ko pa človek v kritični situaciji močno zavira? Zavorni diski bodo vrtenje koles zelo močno zaustavljali, motor bo pa kolesa še vedno poganjal naprej! Pa čeprav v nižji prestavi z manjšo hitrostjo, še vedno jih bo gnal naprej! Torej bo izničeval del učinka zavor, je res? Ali sem morda kaj spregledal?

Ne zanimajo me razne zdravorazumske, "oče je rekel" in podobne stvari, zanima me izključno fizikalna razlaga, magari kakšen praktičen preizkus (link?). "Začelo je leteti kot hudič" tu ne šteje, to je samo subjektivni občutek. Je zadeva figo začela leteti kot hudič, kvečjemu z enako hitrosjo je potovala naprej. V resnici se je seveda ustavljala, le da znatno počasneje, kot če bi bilo zraven zaviranje z motorjem, od tod lažen občutek, da je stvar poletela. Ko pa je v igro prišla še zavora, pa močno dvomim, da je tu motor kaj pomagal pri ustavljanju, pravzaprav ga je po mojem mnenju samo upočasnjeval, ker je še vedno nekaj prispeval k pospeševanju koles v vrtenje, je tako?

Načeloma bi morale tudi serijske zavore na "navadnih" avtomobilih zadoščat za vsaj eno ali 2 zaviranji na polno iz vmax na 0. Če se ti že pri navadni vožnji pregrevajo pol je nekaj narobe z zavorami. Verjetno staro zavorno olje.

Ce je kdo kje prebral, da v kriticnih situcijah treba zavirati z motorjem se je zmotil. :)

jeti:

Pri sedanjih motorjih (afaik), ko spustis plin, se odklopi dovod goriva v motor, takrat ti motor dejansko zavira. Vsaj pri visjih hitrostih je tako, ker ima motor sam dovolj vtrajnosti, da se vrti naprej. Pri nizjih, ko zacne avto ze malo cukat, pa se vbrizg spet nadaljuje.

Zato je tudi logicno, da onboard computer v avtu pokaze porabo 0.0 l/100, ce spustis plin. Ce potem pritisnem sklopko, poraba spet naraste na neko 'stand gas' vrednost.

Tudi med samim zaviranjem, je plin ponavadi spuscen, tako da spet ni vbrizga v motor.

Nevem, mogoce mimo sekam, naj me kak mehanik popravi.

Serijski diski in ploščice na serijskih avtomobilih se ne pregrejejo kar tako. Meni se pri normalni vožnji še niso pregrele zavore, pa tudi zaviranje iz 150 na 50 recimo ni problem, če se to zgodi enkrat ali 2x. Če ti na cesti uspe pregreti zavore si itak zrel za odvzem izpita :) Na dirkališču so se mi serijske zavore začele pregrevat po cca 2 krogih (cca 4 kilometre).

Zavorno olje sem omenil zato, ker je to pogost vzrok za slabe zavore. Domači mehaniki pogosto "pozabijo" na menjavo olja, čeprav je ravno tako pomembno kot diski ali ploščice.

Kar se zaviranja z motorjem tiče, sem skeptičen.

Tudi če je priročno, najbrž ni poceni. Zavorne ploščice zamenjam za par jurjev, diski sier stanejo nekaj več.

Generalka na motorju pa je že za dva velikostna razreda dražja, pa tudi sploh ni tako rutinska kot menjava bremz.

Sam bremzam z motorjem, vendar zelo lagodno. V redkih situacijah, ko je sila, ne poskušam z motorjem požreti bistveno gibalno količino.

Ne pritiskam vedno bremze in sklopke hkrati, saj če spustiš plin,v bistvu kolesa poganjajo motor, vendar tudi ne šaltam zaradi takih stvari navzdol.

Škoda motorja.

Pomoje honat cilindre ne boš mogel v avtu, IMO je to misija nemogoče.

Mašino boš moral v vsakem primeru potegniti ven in razderti na prafaktorje, ker pri honanju nastane dovolj opilkov, da bi motor takoj zaribal, če jih ne boš odstranil.

Mislim, da ima tvoja Opel Astra suhe puše in takrat, ko materiala ni več ga ne moreš več nadomestiti, razen če dobiš drug blok... Pri varianti motorja, ki ima mokre puše (R4), so le te izmenjive in tam samo menjaš puše skupaj z bati (in še kup tesnil), ni pa nobenega honanja.

Tolerance so napisane v servisni dokumentaciji, gre pa za nekaj stotink milimetra, odvisno od premera batov, vrste in proizvajalca motorja.

Drugače se zelo dobro pozanimaj o uradnih in neuradnih referencah, tistega, ki ti bo honal, ker sem že videl blok, kjer so bile mere res točne, samo honano je bilo postrani in je bil zato blok uničen. Vzrok: majstori so bili tako tako leni, da niso prej očistili delovne mize in so blok postavili kar na opilke.

Tisti blok je bil zamaknjen za dober mm v vzdolžni smeri motorja, kar je smrt za bate in ležaje. Vrtelo se je, ampak ne prav dolgo časa. Pred generalno je ta motor naredil 400k po generalni pa samo še 4k km... Wartburg 353. Če bi bile vrtine zamaknjene levo ali desno še ni tako hudo, dobro pa tudi ne.

Za tolerance, poskusi izbrskati servisno knjigo (service manual) v pdf obliki za tvoj avto, Google najde marsikaj, posebej v državah nekdanjega Varšavškega pakta.

Če ne bo sreče poskusi iskati knjige za Daewo avtomobile, ker ti dve firmi uporabljata iste motorje v saj v Nubiri je ista mašina 1.6 mašina kot v Astri 1.6. Gre pa v vsakem primeru za precej obsežne zadeve, v knjižni obliki imajo te bukve več kot 1000 strani A4 formata. Ni samo za mašino, ampak tudi ostalo, kar se tiče avtomobila.

Pri brušenju in honanju cilindrov se ti pomoje ne splača izumljat tople vode. Blok odpelješ na autocommerce (tam kjer popravljajo tovornjake) in ti majstri zadevo opravijo tako kot je treba. Ven vzet mašino ni noben problem. Je pomoje težje bate ven dobit, ko je motor še v avtu kot če vse skup dvigneš ven in opraviš zadevo kot se spodobi.

Še nekaj:

Če se izkaže, da so bati O.K., je možno na iste-stare bate zmontirat batne obročke z več "mesa", da pašejo na pobrušen cilinder ali rabim nove, večje bate ?

Mislu sem, če stvar pobrusim za recimo prvo generalo, ali lahko vzamem širše batne obročke za obstoječi bat, torej take, katerih notranji premer paše na stari bat, zunanji pa na cilinder prve generale ?

Druga scena. Po klancu navzdol peljes tovornjak skupne teze 7.5 ton.

Pustimo tukaj tovornjak in klanec, lepo prosim. Tu mi je jasno, da se zavore še (pre)hitro pregrejejo. Jaz sem spraševal za zaviranje v sili od npr. 100 do 0km/h, ki se zgodi enkrat, v nekem trenutku - toliko, da ti reši življenje (ali pa tudi ne). Nisem spraševal za konstantno zaviranje pri vožnji po klancu navzdol.
Ker svojega avta nočem po nepotrebnem obremenjevati in ker tudi nimam primernega poligona za testiranje in merjenje, me zanima kakšna že opravljena strokovna raziskava na to temo (gotovo obstaja, nekdo je v tej temi že omenjal neke teste) ali pa fizikalna razlaga, zakaj je zaviranje samo z zavorami boljše / slabše od kombiniranega zaviranja (motor + zavore). Na pamet mi pride pomislek, da se lahko zavore pregrejejo, ampak serijski avtomobili najbrž že morajo zdržati eno ali dve taki hudi zaviranji, ker večina ljudi v kritični situaciji itak samo stopi na zavorni pedal in ne pomislijo, da bi še prestavili navzdol in v proces zaviranja vključili zraven še motor (pač panika in to).

Torej še enkrat, fizikalna utemeljitev, test kakšne priznane organizacije, ne pa kar nekaj na pamet in po občutku. Ker mnenj je vedno cel kup, razni preizkusi pa dostikrat pometejo z ljudskimi miti in včasih pokažejo tudi kontraintuitivne rezultate. Na "zdravo kmečko pamet" se jaz tukaj nočem zanašati, temveč na izmerjene rezultate, ki jih je možno ponoviti. Sam o vsem skupaj nisem čisto prepričan, zato pa bi rad to razčistil. Morda se bom pa v kritični situaciji kdaj podzavestno celo spomnil tega in posledično odreagiral bolj pravilno. Če ne jaz, pa morda vsaj eden od vseh nas, ki tole temo berejo. Če se bo vsaj ena kritična situacija zaradi te teme izšla bolj ugodno kot sicer, bo tale razprava že dosegla namen.

Torej, SkiDiver, prosim za bolj utemeljeno razlago ali pa vsaj povej, da je ne veš, pa se bo morda kdo drug našel in razložil zadevo.

Kaj je "honanje" ? Sem mislu, da govorite vsi o brušenju, pa oičitno ne gre za to.

jeti51 bremzaj tako kot najbolje znaš. Z zavoram bremzam na polno samo kadar je sila. Pa še takrat bom šaltal navzdol in spuščal sklopko in popuščal nožno zavoro, da se sila prenese na menjalnik in motor. Meni se izide bolje kot če bremzam samo z zavorami. Sicer pa tudi nisem počasen voznik in bi me stalno zaviranje samo z zavorami stalo pri ploščicah in diskih.
S takim dejanjem motorja ne poškuduješ, če sta motor in olje segreta na delovno temperaturo. Sem vedno tako zaviral pa je mondeo dočakal 570k km brez generalne(bencinar). Pa ga nisem nikol šparal kar se tiče obratov in vedno zaviral z motorjem. Samo, ko je bil mrzu pa max 3k rpm in nič več.

Diski pa se hitr zvijejo. Še toliko bolje v mokrem. Močno zaviranje ravno na meji preden se vklopi ABS diske lepo pogreje pa še kaka voda voda pa so mim grede poviti. Sem tud že zaviral na silo na pospeševalnem pasu in zvil diske pa nisem mel kr neki gor namontiranga. Zvil so se pa kljub ABS-u. Da bi menjal navzdol pa ni blo časa, ker je šupak pred mano zahodu zavoro na polno pa še dans ne vem kaj mu je blo.