Odnos do spletnega oglaševanja

Oglejmo si primerjavo odnosa do spletnih oglasov med splošno populacijo uporabnikov interneta in uporabni Slo-techa (spletna naketa, april 2005). Kot kaže spodnja slika, vidimo, da delež tistih, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo »Oglasov na internetu je preveč in so prav nadležni«, v letu 2004 narašča. Povprečna ocena strinjanja s trditvijo je v primerjavi z letoma 2000 in 2002 zelo podobna – za leto 2000 znaša 3.2, za leto 2002 3.1, za leto 2004 pa 3.3. Uporabniki Slo-Techa so do spletnih oglasov bolj nestrpni, saj znaša povprečna ocena strinjanja s trditvijo »Oglasov na internetu je preveč« kar 4,14 (n=42).



Glede na to, da so uporabniki Slo-Techa specifična populacija, saj gre za portal, ki ga urejajo in berejo predvsem mlajši eksperti na področju računalništva in ICT, vidimo, da so precej bolj kritični do spletnih oglasov, kot je splošna populacija uporabnikov interneta. Uporabniki Slo-Techa se precej strinjajo tudi, da v primeru, ko jih na internetni strani zasuje preveč oglasov, te strani ne obiščejo več (4,02). Ne zdi se jim, da spletni oglasi popestrijo spletno stran (2,21). Kljub temu se bi jim internet brez oglasov zdel nekoliko prazen, oziroma kot ponazarjajo naslednji citati intervjuvancev: »internet brez oglasov… ne bi bil internet .. .bil imel samo prvotni pomen.. .komunikacija .. .nič več« in »bil bi pust … sej vseh oglasov ne bi ukinil … malo jih mora bit, da stvar poživi…samo ne toliko, kot jih je sedaj« ter »Interneta brez oglasov še nisem doživel, zato si ne predstavljam kako bi bilo, saj oglasi so še kar uporabni, če ne motijo pri surfanju«.

Oglasi jim tudi ne predstavljajo pomembnega vira informacij (2,40). Nadalje ugotovimo, da se kar 67 % anketirancev s trditvijo »Informiranje prek spletnih oglasov mi prihrani čas« ne strinja, tako meni le 15 % anketirancev. Tudi analiza intervjujev je pokazala, da določenim vprašanim spletno oglaševanje ne prihrani časa: »Časa mi prav veliko ne prihrani, ker preden karkoli kupim, to najprej dobro preučim, je pa fajn za vsaj neke osnovne smernice, videti tudi iz oglasov.« Vendar se je večina intervjuvancev kljub temu strinjala, da pa je vseeno lažje iskati informacije o izdelkih po spletu, kot pa v trgovinah.

Kljub temu pogledajo spletni oglas, če ta oglašuje ugoden nakup. Tak odnos do oglaševanja je verjetno posledica splošnega ravnanja in radovednosti tipa ljudi, ki internet aktivno uporabljajo za iskanje informacij, ki jih potrebujejo, in jih poiščejo bolj prek različnih forumov (torej povprašajo za mnenje sebi podobne ljudi) kot pa prek oglasov. Oglase z ugodno ponudbo verjetno pogledajo iz tendence človeka po racionalnem nakupu, saj smo v večini vsi dovzetni za ugodno ponudbo (ponudbo vsaj pregledamo).

V intervjujih je bilo ugotovljeno, da se večina uporabnikov spleta odloča za brskalnik Firefox, saj varuje pred neželenimi vsebinami (»uporabljam browser firefox ki ima vgrajen pop-up blocker, kar preprečuje samodejno odpiranje oken«). Uporabljajo tudi različne AdBlockerje in pop-up blockerje. Kar 56% anketirancev vedno uporablja zaščito proti prikazovanju oglasov.

Respondenti se v povprečju pretežno strinjajo, da jih spletni oglasi ovirajo pri njihovem delu in da jih izmed vseh oglasov najbolj motijo pop-up oglasi (4,33). Prav tako se pretežno strinjajo, da oglasi ponujajo nekaj, česar oglaševalec dejansko ne ponuja (da vsebujejo zavajajoče povezave), in da so pozorni le na tiste oglase, ki oglašujejo izdelke, za katere se trenutno zanimajo. Vse to nakazuje, da imajo respondenti negativno mnenje o spletnih oglasih, v smislu, da so moteči in se jim zato v splošnem raje izogibajo. Ta negativen odnos je predvsem izstopal v ugotovitvah spletnih anket in nekoliko manj iz ugotovitev intervjujev.

V splošnem bi lahko rekli, da se uporabniki Slo-Techa spletnim oglasom načrtno izogibajo, saj se jim zdijo moteči in zavajujoči. Oglase selektivno prebirajo, pozornost posvečajo le tistim, ki oglašujejo izdelke, za katere se trenutno zanimajo. Spletno oglaševanje je tako najbolj učinkovito takrat, ko se potencialni potrošnik že sam zanima za neko vrsto izdelka. Vprašani v intervjujih so glede na rezultate ankete vseeno pokazali bolj pozitiven odnos, to pa je verjetno posledica same narave raziskovanja, saj gre globinski intervju bolj v detajle in razloži vzroke za odnos do raziskovalnega problema. Medtem ko anketa vsebuje le trditve, s katerimi se strinjamo ali ne, brez dodatnih razlag in podvprašanj.