Kaj je težje?

Verjetno vas je že kdo daj vprašal naslednje vprašanje:
Kaj je težje, 1 kilogram železa ali 1 kilogram stiropora?

Sedaj vas prosim, če tukaj napišete svoje odgovore in argumente. Če ne bo pravilnega odgovora (seveda podprtega z argumentom) v roku tedna, ga bom jaz napisal...

da. Torej če obe teži meriš na isti nadmorski višini na površju zemlje (in zanemariš to, da zemlja ni popolna krogla) sta oba težka približno 9.81 newtnov.

...ker bi bilo njeno težišče višje...
Zakaj pa to?

Če jih postaviš enega zraven drugega, enako. Vsi ostali triki so pa nesramni niti se z njimi ne splača ukvarjat...ker potem že vprašanje ni bilo dost natančno.

...ker bi bilo njeno težišče višje...
Zakaj pa to?

Kot je povedal gumby, ja. Zaradi nizje gostote ima krogla/kocka stiropora vecji volumen kot zelezno telo z enako maso. Torej imas eno majhno zelezno kocko in eno veliko stiroporno kocko. Ce obe postavis na mizo, ima stiropor tezisce visje.

Ampak to je bil samo primer. Kar se tice teze, si lahko izmisljujemo pravljice. Lahko das stiropor v Piran, zelezo pa na Triglav, pa bo stiropor tezji. Itd itd itd. Tako da jaz cakam, da bo avtor topica povedal, ce v tem grmu tici zajec in smo enotedenski rok prehiteli, ali bo povedal, da to ni to, mogoce dal kak namig in gremo dalje.

Tudi to je res, ampak kaj s tem dokažeš? Če se pogovarjamo o tem, kaj je TEŽJE, sta važni samo dejanski teži, ki sta sta enaki (kot si tudi sam napisal), le rezultanta sil na podlago je različna.

Kaj pa če sta obe telesi enakih oblik in dimenzij?
Recimo da ima stiroporasta krogla premer x, železna pa prav tako s tem, da je votla.

Da bo bolj zanimivo.

EVO - za v premislek.
Ali se sploh lahko postavi matematični enačaj pri masa=1kg (jasno na vse decimalke natančno)?
Pri tem cikam na to, da je masa neke snovi navsezadnje sestavljena iz števno mnogo delcev (molekul), katerih skupni seštevek bo verjetno ravno malo manj ali pa ravno malo več kot zahtevan 1kg.
Če pa že gremo v te male dimenzije, se splača pomisliti tudi na to, da je potrebno poleg mas dveh teles vedno gledati še na njuno medsebojno hitrost, oziroma (alternativno) raje primerjati njuni mirovni masi.

Mato,Boeing: Ima Mato prav. Čeprav je Boeing verjetno zadel (napačno) idejo bastadu-ja.

Teoretična vrednost ali tisto, kar moraš ti prispevat, da stvar dvigneš ?

Jah, odvisno kako je mislu. Če je narobe, bolj po domače, potem je res vzgon tut važn. Sam pol lahk še pa miljon stvari štejemo, na železo vpliva magnetno polje zemlje, kak vetrič ki pihlja, ma tut dost vpliva na eno veliko kocko stiroporja, itd.

Eschelon, zanimivo ja :). Na vse decimalke ne bo šlo, maš prav. Sicer pa to ni nič presenetljivega, na nobenem področju ne moremo doseči absolutnega. Lahko pa to spoznanje uporabimo pri rešitvi tele naloge, tako da malo primerjamo, kakšna je dejanska razlika, ki nastane zaradi višjega težišča in vpliva na g v primerjavi z odstopanjem, ki nastane zaradi mase posameznih delcev snovi. Torej kaj bolj odklanja tisti približek 1 kg.

Sem mislil da bo trajalo vsaj kakšen dan, pa je Boeing brcnil v pravo smer, vsaj kar se tiče moje ideje. Sedaj bom napisal točno zakaj in kako (kar jaz mislim) in naj me kdo popravi, če bo kaj narobe

Najprej moramo seveda dobro poznati raliko med maso in težo. Vprašanje naloge je bilo: Kaj je težje, 1 kilogram železa ali 1 kilogram stiropora? V vprašanju sta torej teža in masa. Masa nekega telesa je konstantna, teža pa se spreminja v odvisnosti od mase in gravitacijskega pospeška (F=m*g).
Kot ste že pravilno ugotovili, je volumen stiropora z maso x večji od železa z maso x, ker ima le ta večjo gostoto. In kot je Boeing ugotovil, na obe telesi deluje tudi sila vzgona (isto kot na žogo v vodi, le da je sila vzgona v zraku dosti manjša), ki jo povzroča izpodrinjen zrak. Seveda sta pa ti dve sili vzgona, zaradi različnih volumnov različni. Ker pa sila vzgona deluje nasprotno od smeri gravitacije, jo moramo odšteti od teže telesa. Torej stehtamo železo in stiropor in oba pokažeta maso 1kg. Meritev potem ponovimo v vakuumski komori in lahko vidimo, da se masa obeh poveča, večji prirastek seveda stiroporu, ki mora zaradi svojega volumna biti težji od železa, da v normalnih pogojih pokažeta oba enako maso... Upam da sem kolikor toliko razumljivo napisal

Je pa tudi res, da na obe telesi vpliva še marsikaj drugega. Kot naprimer že povedana razlika višin težišč. Ampak po moje gre tu za tako majhno odstopanje, da že g ne moremo izmeriti tako točno, da bi lahko izračunali tako majhno razliko. Razlika zaradi vzgona pa je lahko zelo velika, ki pa se v vsakdanjem življenju skoraj zmeraj zanemari (velikokrat zaradi nevednosti).
Marsikje pri fiziki tudi delajo poiskus, ki potrdi to teorijo.

In da popestrim zabavo. Kaj prej dol pade, 1 kilogram železa ali 1 kilogram stiropora?

Če imaš normalne pogoje, potem pada železo hitreje (upor na stiropor je večji), če pa si v vakuumu, pa sta oba enako hitra (ni upora zraka). Ubistvu imaš v vakumi lahko telesa različnih mas in vsa padajo z enako hitrostjo.

Torej se noben ne misli ukvarjat s primerom, da naredimo železno kroglo z enakim polmerom in enako maso kot je stiroporna..? :)

Torej če ima kdo podatek za gostoto stiropora (ali kakšne druge snovi, ki ima gostoto dosti manjšo od železa) naj napiše tukaj in lahko vam izračunam razliko v teži

Roadkill: Evo - daj se ti ukvarjaj.

polistiren: 1050 kg/m^3
zrak: 1.2250 kg/m^3
železo: 7874 kg/m^3
stiropor = ekspandirani polistiren = 95% zrak + 5% polistiren

Pa zanimivo bi bilo vedeti, kolikšen bi bil premer take krogle. In kakšna bi bila debelina stene železne krogle, če predvidevaš, da je notri vakuum. Bi sploh zdržala atmosferski pritisk (to pa ni več srednješolsko vprašanje... zna to kak strojnik izračunat?)?

Komu se ljubi?

bastadu: zdj si pa kiksnu IMO.

sila teže, oziroma Fg kot jo fiziki radi označujejo je sila s katero zemlja deluje na neko telo v njeni bližini (vsaj če se omejimo na to območje, drugač maš itak probleme). Torej sila teže je neodivsna od vzgona, upora, lepenja itd. Ker pol bi po isti logiki odštel silo podlage in rekel da je sila teže 0.

Torej:

Fg=m*g

m(1)=m(2)
g(1)=g(2) (ker predpostavljamo da tsa na isti oddaljenosti od zemlje)

Fg(1)=Fg(2)

in nobenih drugih spremenljivk ni pri sili teže

Racer D, vsak profesor na višji šoli bi te s tako razlago brez težave vrgel z izpita. Pa jaz ko ne znam fizike, ti to povem.

da bom vsaj jaz podkrepljen z viri:

Weight is the force exerted upon an object by virtue of its position in a gravitational field. It is equal to the mass of the object multiplied by the magnitude of the gravitational field.

http://en.wikipedia.org/wiki/Weight

Jaz pa mislim, da je 1 kg železa definitivno težje od 1 kg stiropora.

zakaj sem jaz preveč poenostavil? Teža je masa krat gravitacijski pospešek po definiciji. Tu ni nikakršnega vzgona, saj ta s silo teže nima nikakršne zveze.

Sem že mislu rečt isto, pa me je jeti prehitel.

Nekej drugega mi momentalno ne gre iz glave. Kaj se zgodi, če oportunistično dvigaš železno kroglo, mase 1 kg. Jasno, teža niha, ker težni pospešek ni konstanten. Val na Novi Zelandiji ga že oscilira. No, potem ko je "tečaj geja" nizek, kuglo dvigaš, ko pa je velik, jo pa spuščaš. Oportunistično pač. Koliko energije lahko maksimalno pridobiš? Nanowatt na kilogram?

Če ima kaj veze stem vzgon, ima tudi zračni upor, in mormo upoštevat še obliko predmetov
Eni pa res znate pretiravat no.

Ne vem kaj bi rad dokazal. Ti bom drugače razložil: Fg (teža) , m (masa) , g (gravitacija). In kot smo se učili v sql, moraš sile na neko telo seštevat. Tako da Fg odpade, ker če imaš Fg , še moraš gledat vse druge F-je. Torej, še enkrat. Če bi rad primerjal dve različni snovi, moraš primerjati masi in ne težo kot tako. (to je mišljeno pravilno fizikalno, po domače pa seveda mi teže primerjamo, ker se pač radi motimo)

Mr|ce: sile seštevaš da dobiš seštevek sil, ki pa je v primeru mirujočega telesa 0. za težo pa vzameš samo silo teže in nič ne seštevaš

Pa dobro pač je bil nesporazum. Vsak je tisti način kot si je pač stvar interpretiral prav razložil. Ni treba da doktorirate zdaj tu. ;>

Očitno smo se znašli pred različnima definicijama: Wikipedijino in tisto, ki jo je prispeval Thomas. Ti dve definiciji sta ZELO različni.