☰

» »

Sodobna merska enota za težo

Sodobna merska enota za težo

«
1
2

Cange ::

Bo to ostalo tako kot je in se bo imelo kalibrirane vage na določen planet?
  • zaklenilo: zee ()

MTB ::

Teža je na planet. Masa je pa verjetno univerzalna.

          ::

Masa 1kg je enaka na vseh planetih, le težo ima drugačno.

Cange ::

Na pol lažjem planetu se z "masa 1 kg jabolk" zadovolji 2x več ljudi kot na Zemlji.

DamijanD ::

Ni nujno. Če so pri nas tehtnice umerjene na g, bi bile na pol lažjem planetu na 0.5g in bi kila bila kila.

starfotr ::

Enota za težo je N. Enota za maso pa kg.

In nič se ne bo spremenilo za navadne smrtnike. Kg jabolk bo še vedno izmerjen z enako negotovostjo, kot dosedaj.

A. Smith ::

Cange je izjavil:

Na pol lažjem planetu se z "masa 1 kg jabolk" zadovolji 2x več ljudi kot na Zemlji.


Narobe, pa še razložili so ti.

Z maso 1kg jabolk bo le-teh na vseh planetih enako (bodo pa na različnih planetih tehtnice različno umerjene), teža 10N (ki je na zemlji teža 1kg mase) pa ne bo pomenila na različnih planetih enake količine jabolk.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Metulj-1 ::

Cange je izjavil:

Na pol lažjem planetu se z "masa 1 kg jabolk" zadovolji 2x več ljudi kot na Zemlji.

Kolikor je meni znano je masa 1 kg enaka na luni in na zemlji.

reeves ::

Masa je količina snovi, se meri v kg in je povsod enaka.
Teža je sila s katero te privlači gravitacija, se meri v N in se spreminja.
Izračunaš jo z F = ma (a = gravitacijski pospešek).
Primer:

Zemlja ima a = 9,8m/s2
Zato 100 kilski človek na Zemljo pritiska z 100kg × 9,8m/s2 = 980N

Jupiter ima a = 24,92m/s2
Ta isti človek: 100kg × 24,92m/s2 = 2492N

Zmeda pa nastane, ker tehtnica meri težo in jo označuje kot maso.
V bistvu je to kar splošno sprejeta napaka na katero smo se vsi navadili in jo uporabljamo tudi uradno, čeprav bi pravilno morala teža biti podana v N.

starfotr ::

Saj veliko zadev merimo posredno. Na primer tok meriš preko padca napetosti na šantu.

Ali pa silo oz. posledično maso se da meriti preko raztezka, deformacije materiala. Oziroma merimo jo lahko s silo, preko vatne tehtnice.

Ali pa merjenje mase lahko poteka tudi s štetjem atomov. Silicijeva krogla...

Tudi temperaturo merimo preko napetosti, upornosti ali pa preko raztezka materiala.

Nimamo direktnih merilnikov, vedno je neka pretvorba preko nečesa drugega, s čimer ni prav nič narobe. Ima pa vsako merilo neko napako, ker absolutno točnega merilnika ni.

GupeM ::

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica

reeves ::

GupeM je izjavil:

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica


Ja, to pa zato, ker ta tehtnica ne kaže teže nekega objekta, ampak razmerje tež med dvema objektoma. To pa je vedno enako, dokler na oba objekta vpliva enaka gravitacijska sila.

Cange ::

A. Smith je izjavil:

Cange je izjavil:

Na pol lažjem planetu se z "masa 1 kg jabolk" zadovolji 2x več ljudi kot na Zemlji.


Narobe, pa še razložili so ti.

Z maso 1kg jabolk bo le-teh na vseh planetih enako (bodo pa na različnih planetih tehtnice različno umerjene), teža 10N (ki je na zemlji teža 1kg mase) pa ne bo pomenila na različnih planetih enake količine jabolk.

Pa rečmo 1m3 betona (statika itd) da si boš lažje predstavljal o čem govorim.

Cange ::

Jabolko je jabolko, na pol lažjem planetu je vse lažje in se bo porabilo "pol" manj kalorij, torej je "zemeljsko" jabolko overkill na pol lažjem planetu. Drobnak bo tam debelak če ne bojo navadni ljudje mutiral v velikane.

          ::

Oprosti, nisem si mogel pomagati, da ne bi napisal zgornjega, ko sem lučaj od delovne mize zagledal pehar ...

Cange ::

Zgleda se bomo mogli zadovoljit s koliko zgleda 1kg x stvari in ne koliko dejansko tehta.

Cange ::

Sej, teža bo še dodatno izgubila svoj pomen, če ne bo noben izumil kaj bolj uporabnega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cange ()

starfotr ::

Kva bi ti sploh rad? Kako enoto?

Da ti enota za maso kaže še hitrost vetra in količino dežja?

Daj opiši, kaj je tebe tako moti.

Cange ::

Bom kar sam sebe citiral da ne bomo kompliciral:

Cange je izjavil:

Zgleda se bomo mogli zadovoljit s koliko zgleda 1kg x stvari in ne koliko dejansko tehta.

starfotr ::

Sori, jaz te ne razumem.

Meni so obstoječe enote povsem jasne in nimam težav.

Cange ::

Merjenje ampera ne bo problematično dokler živimo v ploščatem oz neskončnnem vesolju neglede na okoliščine, a nebi bilo fino da bi bilo za "težo" enako?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cange ()

reeves ::

Cange je izjavil:

Merjenje ampera ne bo problematično dokler živimo v ploščatem oz neskončnnem vesolju neglede na okoliščine, a nebi bilo fino da bi bilo za "težo" enako?

In kaj je tako težkega pri vaganju?

imagodei ::

Identične izjave dajejo Flateartherji in Antivaxxerji. Da si domnevno izven kalupa, ne pove nič o tvojem še bolj domnevnem elitizmu.
- Hoc est qui sumus -

Cange ::

Da se ne boš preveč napenjal ti bom dal en namig: fikcija.

imagodei ::

Temo si odprl z oddelku Z&T, v celi temi nisi dal enega jasnega znaka, da se pogovarjaš o zgodbicah - po cca 30 odgovorih pa bi v debato privlekel fikcijo? In se čudiš, da smo ljudje naveličani tvojih nepovezanih izjav?
- Hoc est qui sumus -

Cange ::

A se samo delaš ali res nisi še opazil da sem obupal nad razlagami osnovnošolske fizike?

          ::

Potem poizkusi kaj enostavnejšega, npr. Rdečo kapico.

imagodei ::

Cange je izjavil:

A se samo delaš ali res nisi še opazil da sem obupal nad razlagami osnovnošolske fizike?

FFS ;((: 2019 redefinition of the SI base units - Kilogram @ Wikipedia

Kaj pravzaprav želiš? Govoriš o teži, ki ima, kot so ti že drugi na tak ali drugačen način 30x povedali, nek smisel le ob prisotnosti gravitacijskega pospeška. Teža je izražena v Newtonih, je torej sila, ki deluje na telo zaradi gravitacijskega privlaka. In je v neposredni zvezi tako z maso telesa kot z gravitacijskim pospeškom, ki deluje na telo.


Cange> "Merjenje ampera ne bo problematično dokler živimo v ploščatem oz neskončnnem vesolju neglede na okoliščine, a nebi bilo fino da bi bilo za "težo" enako?"

Za "težo" by definition ne more biti enako, ker velja Fg= mg. Že na Zemlji se spreminja. Za maso pa že itak velja, da je univerzalno določena. Res ni jasno, kaj želiš? Očitno gre za nerazumevanje konceptov teža in masa. 1kg je univerzalen, ne glede na to, ali si na Zemlji ali kje v kakšnem obskurnem delu Andromede (glej Wiki link zgoraj):

The kilogram may be expressed directly in terms of the defining constants:

1 kg = (2997924582 / (6,62607015 * 10−34 * 9192631770)) * (hΔνCs/c2)


Cange> "Zgleda se bomo mogli zadovoljit s koliko zgleda 1kg x stvari in ne koliko dejansko tehta."

Tole mora biti trolanje. Ker če ni... ;(( Kako pa zgleda 1kg? Kilogram česa? Sena? Ali pa morda kilogram svinca? Masa telesa je spet precej nedvoumna in je neposredno povezana z volumnom in gostoto: m = ρV. Tistale izjava zgoraj je brez pomena. Kilogram je pač kilogram - je lastnost telesa (kako pa izgleda = koliko volumna zasede, je pa odvisno od gostote materiala, iz katerega je telo). Teža je pa v resnici sila: neka (vektorska) veličina, ki jo izmerimo pri tehtanju, oziroma sila, s katero telo pritiska na podlago (in obstaja le v gravitacijskem polju).

Food for thought: če je telo v gravitacijskem polju in ne pritiska na podlago (torej ga opazujemo med prostim padom)... Ali "ima" težo? Ali ima maso?
- Hoc est qui sumus -

reeves ::

imagodei je izjavil:

Food for thought: če je telo v gravitacijskem polju in ne pritiska na podlago (torej ga opazujemo med prostim padom)... Ali "ima" težo? Ali ima maso?

Ima oboje.

Kot si že sam napisal, je teža sila. In v prostem padu na telo deluje povsem enaka gravitacijska sila kot, če si na tleh (zanemarimo razliko zaradi višine) samo ni nobene nasprotne sile, ki bi te ustavila. Razen zraka seveda.

Masa je pa itak lastnost telesa.

imagodei ::

Ma, saj to je zanimiva dilema pri celi stvari. Ni tako očitno, kaj teža je ;) Oziroma, odvisno od "school of thought". :)

Weight @ Wikipedia:
Some standard textbooks[4] define weight as a vector quantity, the gravitational force acting on the object. Others[5][6] define weight as a scalar quantity, the magnitude of the gravitational force. Others[7] define it as the magnitude of the reaction force exerted on a body by mechanisms that keep it in place: the weight is the quantity that is measured by, for example, a spring scale. Thus, in a state of free fall, the weight would be zero. In this sense of weight, terrestrial objects can be weightless: ignoring air resistance, the famous apple falling from the tree, on its way to meet the ground near Isaac Newton, would be weightless.

V slednjem primeru je teža "zgolj" sili podlage enaka, nasprotno usmerjena sila po 3. Newtonovem zakonu:

Mass versus weight @ Wikipedia
Gravitational "weight" is the force created when a mass is acted upon by a gravitational field and the object is not allowed to free-fall, but is supported or retarded by a mechanical force, such as the surface of a planet.


Teža ima smisel samo v gravitacijskem polju; ampak z eno majhno zanko: če ne moreš ugotoviti, da si v gravitacijskem polju (recimo da prosto padaš proti Zemlji iz višine kakih 200 km v ladijskem kontejnerju), a potem še "imaš" težo? Če bi imel s sabo tehtnico, si teže ne bi mogel izmeriti, čeprav si v gravitacijskem polju.

To je stanje breztežnosti recimo na ISS. Preko podobne zamisli je Ajnštajn prišel do splošne relativnosti (Einstein's happiest thought).

Disclaimer: I am not a Physicist. :)
- Hoc est qui sumus -

reeves ::

imagodei je izjavil:

Ma, saj to je zanimiva dilema pri celi stvari. Ni tako očitno, kaj teža je ;) Oziroma, odvisno od "school of thought". :)

Tako je praktično pri vsem. To me je tudi najbolj pritegnilo pri znanosti. Ko sem spoznal, da dejansko živimo v popolnoma "netočnem" svetu. Zavestno uporabljamo enačbe za katere vemo, da niso točne. Ampak so razlike zanemarljive. Razen znanstvenikov vsi uporabljamo najbolj poenostavljeno obliko fizike.

Ko pa se malo poglobiš, pa ugotoviš, da nič ni tako očitno, kot se zdi na prvi pogled. V ozadju so zadeve hudičevo komplicirane.

imagodei je izjavil:

Disclaimer: I am not a Physicist. :)

Me neither. :)

zee ::

Pobrisal en kup smeti. Nadaljujte.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

          ::

reeves je izjavil:

Tako je praktično pri vsem. To me je tudi najbolj pritegnilo pri znanosti. Ko sem spoznal, da dejansko živimo v popolnoma "netočnem" svetu. Zavestno uporabljamo enačbe za katere vemo, da niso točne. Ampak so razlike zanemarljive. Razen znanstvenikov vsi uporabljamo najbolj poenostavljeno obliko fizike.


S tem si poenostavimo življenje in kljub temu pridemo do zadosti točnih rezultatov. Iz svoje prakse lahko navedem primer nelinearnega sistema, ki ga obravnavam in modeliram. Čeprav je sistem sam po sebi nelinearen, me zanima zelo majhen delček tega sistema. In ta majhen delček je skoraj linearen, zato ga tudi obravnavam z linearnimi enačbami, sicer bi kompleksnost preveč narasla. Dokler se tega zavedamo in ne pošiljamo sond na druga nebesna telesa, lahko kljub poenostavitvi dobimo precej točne rezultate.

Cange ::

GupeM je izjavil:

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica



S tole vago bo življenje na pol lažjem planetu pol cenejše, če ne bo to mana za medplanetne trgovce.

          ::

Ne bo, ker bo dražje ogrevanje.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: Cange ()

GupeM ::

Cange je izjavil:

GupeM je izjavil:

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica



S tole vago bo življenje na pol lažjem planetu pol cenejše, če ne bo to mana za medplanetne trgovce.

Zakaj bi bilo? Predpostavimo, da imajo vsa jabolka v vesolju enako maso (200 g). Na eno strano postavi kilogramsko utež, na drugo stran daj 5 jabolk, ki skupaj tehtajo točno 1 kg. Tehtnica bo uravnana. Sedaj pa s to isto utežjo in vago pojdi na pol lažji planet in reci prodajalcu, naj ti da toliko jabolk, da bo masa jabolk enaka tvoji kilogramski uteži. Ravno tako ti bo na drugo stran dal 5 jabolk in tehtnica bo spet uravnana. Ko se vrneš na Zemljo, pa lahko še preveriš, da bo originalnih 5 jabolk enako težkih kot vesoljskih 5 jabolk.

imagodei ::

zee je izjavil:

Pobrisal en kup smeti. Nadaljujte.

Po kakšni logiki je debata o molih v kontekstu merske enote za težo "smet", veš pa samo ti.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

GupeM je izjavil:

Cange je izjavil:

GupeM je izjavil:

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica



S tole vago bo življenje na pol lažjem planetu pol cenejše, če ne bo to mana za medplanetne trgovce.

Zakaj bi bilo?

Jaz predpostavljam, da človek trola. Alternativa je sicer, da je zabit kot štanga. Ne vem, kaj je boljše, ampak po Hanlonovi britvi ("Never attribute to malice that which is adequately explained by stupidity") bi se veljalo nagibat k drugi opciji.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Cange ::

GupeM je izjavil:

Cange je izjavil:

GupeM je izjavil:

Prava tehtnica, ki na vseh planetih pokaže enako, je tale:
Tehtnica

Tehtnica



S tole vago bo življenje na pol lažjem planetu pol cenejše, če ne bo to mana za medplanetne trgovce.

Zakaj bi bilo? Predpostavimo, da imajo vsa jabolka v vesolju enako maso (200 g). Na eno strano postavi kilogramsko utež, na drugo stran daj 5 jabolk, ki skupaj tehtajo točno 1 kg. Tehtnica bo uravnana. Sedaj pa s to isto utežjo in vago pojdi na pol lažji planet in reci prodajalcu, naj ti da toliko jabolk, da bo masa jabolk enaka tvoji kilogramski uteži. Ravno tako ti bo na drugo stran dal 5 jabolk in tehtnica bo spet uravnana. Ko se vrneš na Zemljo, pa lahko še preveriš, da bo originalnih 5 jabolk enako težkih kot vesoljskih 5 jabolk.


Na pol lažjem planetu boš pojedel "pol" manj. Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko. Edini velik minus s to tehtnico je, da 1kg na pol lažjem planetu ne bo 1kg po definiciji.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: imagodei ()

FrRoSt ::

reeves je izjavil:

Cange je izjavil:

Merjenje ampera ne bo problematično dokler živimo v ploščatem oz neskončnnem vesolju neglede na okoliščine, a nebi bilo fino da bi bilo za "težo" enako?

In kaj je tako težkega pri vaganju?


OČITNO marsikaj!! ;)

Naj ti tukaj poskušam razložiti zadevo, glede na to, da je BEDAK @zee že opavil svoj del posla, za katerega mani, da se lahko primerja samo še s sijanjem Sonca!

Enkrat govoriš o osnovni meri, drugič pa merski enoti! Vse lepo in prav, saj spadata skupaj.... Količino pa imenuješ masa! Zadevo je bolj etimološka, kot bi si lahko mislil....

Da ne zatavamo predaleč, celo zate, ki si tukaj daleč najbolj politično in fično korekten, kar se tiče fizike. Da ne napišem nadrilan..... Če skrajšam, ker se mi zaradi teh čistunskih modijev resnično ne da več ukvarjati s temo in tem forumom...

Masa, ali pa tudi teža, kar je v bistvu eno in isto, obstajata samo (zato) zaradi "interakcije" z drugo maso! Težo imaš zato, ker obstaja gravitacija (masa)(zemlje).

Seveda obstaja zakon o ohranitvi mase, ravno tako, kakor obstaja zakon o ohranitvi energije! Ne more v iz nič nastati in ne more v nič izginiti! Vendar med maso in energijo obstaja povezava! Enačba, po domače! Ne bom je zdaj ponavljal..... Kaj je masa in kaj je teža, merjeno na (simetričnem) vzvodu do npr. težišča zemlje je tukaj povsem napomembno.... Čeravno jih tudi tega tukaj veliko ne razume....

Kaj je pa masa in kaj je količina, morda celo množina snovi!? Ali misliš, da je ta zadeva (dovolj) jasna, ali bi se bilo potrebno v zadevo bolje poglobiti!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

imagodei ::

Cange> "Na pol lažjem planetu boš pojedel "pol" manj. Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko. Edini velik minus s to tehtnico je, da 1kg na pol lažjem planetu ne bo 1kg po definiciji."

1kg bo po definiciji 1kg, ker masa ni odvisna od ničesar drugega kot od količine snovi. Daj si dopovedat, da je masa drugače kot teža in da masa ni odvisna od gravitacijskega pospeška.

Da bi pa astronavti na ISS potrebovali občutno manj kalorij kot ljudje na Zemlji, boš moral pa še pokazat. Po tvoji logiki bi sicer astronavt na ISS potreboval "nekako 0 kalorij" na dan.


Cange> "Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko."

S tole zablodo je narobe skoraj toliko stvari, kolikor je besed v povedi. Primerna statika je seveda odvisna od sil, ki delujejo na strukturo. Če je gravitacijski pospešek nekje nižji od zemeljskega, so očitno tudi sile teže nižje. Standardni armirani beton, ob predpostavki, da se suši enako kot na Zemlji, pa ima enake lastnosti (beri: zdrži enake sile) tudi na Marsu. Valjda na Marsu ne rabiš takšne statike kot na Zemlji.

Ne spremeni pa to dejstva, da je kubik betona na Zemlji enako kot kubik betona na Marsu. Enaka količina, enake dimenzije. In ne spremeni dejstva, da ima 1m3 betona maso cca 2450 kg: in to na Zemlji, na Marsu, na Plutonu, v medzvezdnem prostoru, ali pa v centru Andromede. Jasno pa je, da ima različno težo: na Zemlji cca 24.500 N, na Marsu pa cirka 9.065 N.

Še več: če boš dal na eno stran tiste vage utež, težko 2450 kg, na drugo stran vage pa kubik betona, bo vaga v ravnovesju. Na Zemlji bosta utež in kubik betona tehtala cca 24.500 N, na Marsu pa bosta oba tehtala 9.065 N. Masa bo pa nespremenjena.
- Hoc est qui sumus -

          ::

imagodei je izjavil:

zee je izjavil:

Pobrisal en kup smeti. Nadaljujte.

Po kakšni logiki je debata o molih v kontekstu merske enote za težo "smet", veš pa samo ti.


Zee, z vsem spoštovanjem, ampak fuck off! Pri vsej svinjariji tukaj gori greš brisati zadeve, ki še kako pašejo v kontekst in pripomorejo k nivoju debate. Pa saj do sedaj si bil kolikor toliko razumen.

imagodei je izjavil:

1kg bo po definiciji 1kg, ker masa ni odvisna od ničesar drugega kot od količine snovi. Daj si dopovedat, da je masa drugače kot teža in da masa ni odvisna od gravitacijskega pospeška.


imagodei, ne izplača se. Saj si ugotovil, da ali trola ali pa je res hud primer zabitosti. Sam bi stavil na kombinacijo obojega.

Zgodovina sprememb…

Cange ::

imagodei je izjavil:

Cange> "Na pol lažjem planetu boš pojedel "pol" manj. Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko. Edini velik minus s to tehtnico je, da 1kg na pol lažjem planetu ne bo 1kg po definiciji."

1kg bo po definiciji 1kg, ker masa ni odvisna od ničesar drugega kot od količine snovi. Daj si dopovedat, da je masa drugače kot teža in da masa ni odvisna od gravitacijskega pospeška.

Da bi pa astronavti na ISS potrebovali občutno manj kalorij kot ljudje na Zemlji, boš moral pa še pokazat. Po tvoji logiki bi sicer astronavt na ISS potreboval "nekako 0 kalorij" na dan.


Cange> "Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko."

S tole zablodo je narobe skoraj toliko stvari, kolikor je besed v povedi. Primerna statika je seveda odvisna od sil, ki delujejo na strukturo. Če je gravitacijski pospešek nekje nižji od zemeljskega, so očitno tudi sile teže nižje. Standardni armirani beton, ob predpostavki, da se suši enako kot na Zemlji, pa ima enake lastnosti (beri: zdrži enake sile) tudi na Marsu. Valjda na Marsu ne rabiš takšne statike kot na Zemlji.

Ne spremeni pa to dejstva, da je kubik betona na Zemlji enako kot kubik betona na Marsu. Enaka količina, enake dimenzije. In ne spremeni dejstva, da ima 1m3 betona maso cca 2450 kg: in to na Zemlji, na Marsu, na Plutonu, v medzvezdnem prostoru, ali pa v centru Andromede. Jasno pa je, da ima različno težo: na Zemlji cca 24.500 N, na Marsu pa cirka 9.065 N.

Še več: če boš dal na eno stran tiste vage utež, težko 2450 kg, na drugo stran vage pa kubik betona, bo vaga v ravnovesju. Na Zemlji bosta utež in kubik betona tehtala cca 24.500 N, na Marsu pa bosta oba tehtala 9.065 N. Masa bo pa nespremenjena.


OK, bom v bodočih razlagah zate uvedel še N meter na primerjalni vagi, da se ne boš spotikal ob malenkosti.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: imagodei ()

GupeM ::

Cange je izjavil:

OK, bom v bodočih razlagah zate uvedel še N meter na primerjalni vagi, da se ne boš spotikal ob malenkosti.

Slišal sem dovolj (preveč) neumnosti. Over and out.

imagodei ::

FrRoSt je izjavil:

Zadevo je bolj etimološka, kot bi si lahko mislil....
. . .
Masa, ali pa tudi teža, kar je v bistvu eno in isto, obstajata samo (zato) zaradi "interakcije" z drugo maso! Težo imaš zato, ker obstaja gravitacija (masa)(zemlje).

WTF? ne!

Masa je lastnost snovi in je v centru ideje Vztrajnosti. Osnovni Newtonovi zakoni stojijo na tem, madona. Telo vztraja v svojem gibanju ravno zaradi mase. 10x bolj masivno telo potrebuje 10x večjo silo, da mu spremenimo smer gibanja v enaki meri, kot lažjemu telesu.

Mass versus weight @ Wikipedia:
Mass is (among other properties) an inertial property; that is, the tendency of an object to remain at constant velocity unless acted upon by an outside force. Under Sir Isaac Newton's 332-year-old laws of motion and an important formula that sprang from his work, F = ma, an object with a mass, m, of one kilogram accelerates, a, at one meter per second per second (about one-tenth the acceleration due to earth's gravity)[4] when acted upon by a force, F, of one newton.

Inertia is seen when a bowling ball is pushed horizontally on a level, smooth surface, and continues in horizontal motion. This is quite distinct from its weight, which is the downwards gravitational force of the bowling ball one must counter when holding it off the floor. The weight of the bowling ball on the Moon would be one-sixth of that on the Earth, although its mass remains unchanged. Consequently, whenever the physics of recoil kinetics (mass, velocity, inertia, inelastic and elastic collisions) dominate and the influence of gravity is a negligible factor, the behavior of objects remains consistent even where gravity is relatively weak. For instance, billiard balls on a billiard table would scatter and recoil with the same speeds and energies after a break shot on the Moon as on Earth; they would, however, drop into the pockets much more slowly.


FrRoSt je izjavil:

Kaj je pa masa in kaj je količina, morda celo množina snovi!? Ali misliš, da je ta zadeva (dovolj) jasna, ali bi se bilo potrebno v zadevo bolje poglobiti!?

Mislim, da smo to že obdelali - je bilo žal kolateralna škoda pri brisanju.
- Hoc est qui sumus -

FrRoSt ::

imagodei je izjavil:

Cange> "Na pol lažjem planetu boš pojedel "pol" manj. Če še ne gre, daj kubik betona na tole tehtnico, primerjaj koliko boš "pozidal" na enem in drugem planetu z enako dobro statiko. Edini velik minus s to tehtnico je, da 1kg na pol lažjem planetu ne bo 1kg po definiciji."

1kg bo po definiciji 1kg, ker masa ni odvisna od ničesar drugega kot od količine snovi. Daj si dopovedat, da je masa drugače kot teža in da masa ni odvisna od gravitacijskega pospeška.

Ni odvisna od gravitacijskega pospeška!???

Od česa pa je odvisna!??? Od hitrosti svetlobe!??? (skozi maso)?

Kg ima mersko enoto Wn/z2. ;)

:))
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

Cange ::

GupeM je izjavil:

Cange je izjavil:

OK, bom v bodočih razlagah zate uvedel še N meter na primerjalni vagi, da se ne boš spotikal ob malenkosti.

Slišal sem dovolj (preveč) neumnosti. Over and out.

Preden odideš:
Tukaj imaš kalkulator:
https://www.convertunits.com/from/kg/to...

Če ti ni pretežko, bi lahko zračunal koliko kvadratnih metrov plošče boš zabetoniral na našem planetu in na pol lažjemu z 1m3 betona.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: imagodei ()

reeves ::

FrRoSt je izjavil:

Masa, ali pa tudi teža, kar je v bistvu eno in isto, obstajata samo (zato) zaradi "interakcije" z drugo maso! Težo imaš zato, ker obstaja gravitacija (masa)(zemlje).

Ne, ne, ne. Masa je lastnost snovi, teža nam pa pove jakost interakcije med dvema telesoma. Masa ni odvisna od drugih delcev z maso in lahko obstaja en sam delec v celem vesolju. Samo dolgčas mu bo.

FrRoSt je izjavil:

Ni odvisna od gravitacijskega pospeška!???

Ne ni. Masa je razlog za gravitacijski pospešek in zato je pospešek povsem odvisen od mase in ne obratno.

FrRoSt je izjavil:

Od česa pa je odvisna!??? Od hitrosti svetlobe!??? (skozi maso)?

Odvisno. Masa jabolka je lahko obratno-sorazmerno odvisna od tvoje lakote.

imagodei ::

FrRoSt je izjavil:

imagodei je izjavil:

masa ni odvisna od gravitacijskega pospeška.

Ni odvisna od gravitacijskega pospeška!???

Od česa pa je odvisna!??? Od hitrosti svetlobe!??? (skozi maso)?

Kg ima mersko enoto Wn/z2. ;)

:))

Jejhata. Kilogram je osnovna enota.
- Hoc est qui sumus -

Cange ::

Si že ugotovil koliko energije pokuri astronavt na iss med vsakodnevno 4 urno vadbo?

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: imagodei ()
«
1
2

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
⊘

Kaj je težje

Oddelek: Šola		224072 (3460) technolog
»

Kilogram postaja vedno težji

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		4213280 (10193) Jst
»

Hitrost prostega pada (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		7723699 (22044) Thomas
»

Kaj je težje? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		856463 (5193) hruske

Več podobnih tem