Slo-Tech

» »

Hitrost prostega pada

Hitrost prostega pada

«
1
2

Go-ahead ::

Gre se za primerjavo med največjo hitrostjo pri prostem padu bungee jumping skakalca in turista v Gardalandu, ki se usede na ca 50m visok stolp (dvigalo) katero ga spusti v prostem padu.
O tem sem imel debato z znancem.
Kolega je izjavil, da je večja končna hitrost na dvigalu pač zaradi tega ker ima zadeva večjo maso.

S tem se nisem mogel strinjati, navrgel sem mu enačbo prostega pada v= koren iz 2*gH, dodal da velja v brezračnem prostoru (ni upora) in mu izjavil:
če je višina v obeh primerih enaka in je zračni upor v obeh primerih enak je tudi končna hitrost v obeh primerih enaka. Kljub enačbi se je razburil in vstrajal pri tem, da masa vpliva na končno hitrost. Totalno sva pop*zdila in ostala vsak na svojem bregu.

Sicer vem, da sem problem najverjetneje pravilno zagovarjal in je vpliv zračnega upora pri takih višinah nebistven, vendar bi mu rad na papirju to dokazal.
A se ljubi komu spisati par enačb za popis prostega pada z upoštevnjem sile zračnega upora.
  • premaknilo iz Loža: OwcA ()

steev ::

Seveda masa nima nič pri tem. In je čisto res, da bosta kamen in las v brezzračnem prostoru imela isto končno hitrost, če bosta začela padati z iste višine. V atmosferi je pa to drugace.
:|

OrlyTM ::

na tako kratki razdalji, kot jo ima "dvigalo", koncna res ni pomembna ... je pa razlika v pospesku ... precejsnja ... iz lastnih izkusenj vem :)

lp
OrlyTM
--------------------------------------------------
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>

gumby ::

>>Kolega je izjavil, da je večja končna hitrost na dvigalu pač zaradi tega ker ima zadeva večjo maso.

ta kolega ima slucajno popravnega iz fizike?
my brain hurts

M-XXXX ::

Pospešek je 9.81m/s² (na vsak m padanja ima telo za 9.81m na s večjo hitrost) Od mase ni čisto nič odvisno (je pa res da se na zemlji pozna od upora) Bilo bi čisto vseno če z ene stolpnice vržeš likalnik, ki ima 20kg ali 1kg, ker bi ob tla priletela oba naenkrat!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: M-XXXX ()

5er--> ::

Samo tisti prosti pad v Gardalandu to ni, ker pospeši navzdol. (Sem šel gor pri ene trinajstih in bil premajhen za tiste sedeže -> med padom nisem sedel ampak bil prilepljen na zgornjo zaščito.)

M-XXXX ::

Tudi sam sem imel občutek da te uni zici vlečejo navzdol!

pavka ::

Kam bežite od teme.Gre za prosti pad teles.Tako je, kot je rekel @natoxt.Ena tona ali en gram,oba imata isti pospešek in isto hitrost.Če bi imela oba predmeta tudi enak zračni upor bi iz iste višine oba naenkrat priletela na tla.Ne glede s koliko metrov.
Malo si preberite fizikalne zakone...
Več glav več ve!!!

Go-ahead ::

Hvala za potrditev moje razlage.

Ta prvi del problema je popolnoma jasen. Ker bi mu rad prikazal izračun končne hitrosti tudi z upoštevanjem mas in zračnega upora me zanima kakšna formula opisuje izračun hitrosti na ta način.

Goldee ::

A potem pospešeno padaš? Js pa sm mislu, da je prosti pad v Gardalandu realno prosti pad. Sicer je že kar neki let, kar sem bil tam, ampak useeno se spomnim, da takrat nism mel občutka, da stvar pospešuje (umetno). Drugače pa je ta naprava meni zlo atraktivna. :) Vendar pa, če bi računal kakšnen pospešek oz. hitrost ima ta naprava bi moral upoštevati ne samo upor zraka, ampak tudi trenje, ki nastane na vodilih, na katerih so sedeži pritrjeni.

/edit Popravil tekst.
And Now for Something Completely Different...

-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Goldee ()

MUC ::

Ker gre za veliko maso je kvečjemu sila upora relativno manjša kot na človeško telo, zato je res da v tem primeru je razlika, sicer je pa ni.

nurmaln ::

končno hitrost boš zelo težko izračunal, sploh na tako majhni razdalji
hitrosti so majhne, še padalec v prostem padu v vodoravnem položaju doseže samo cca 200km/h (v navpičnem cca 300) in do te hitrosti rabi skoraj 10 sekund

nurmaln ::

prosti pad v garadlandu ni umetno pospešen

LoneWolf ::

Enacbe je treba znat pravilno aplicirat...
Gravitacijski pospesek je 9.81 m/s2, ampak tole velja v vakuumu. Sila teznosti je tista, ki generira ta pospesek, v praksi pa se ta sila zmanjsa za zracni upor, zato je tudi realni pospesek manjsi. Zracni upor narasca s hitrostjo, pospesek pa je enak nic (dosezes koncno hitrost padanja), ko je sila zracnega upora nasprotno enaka sili teze.
Tezja telesa v atmosferi padajo z vecjim pospeskom kot lazja (pri enakem koeficientu zracnega upora). Tezja telesa tudi dosezejo vecjo koncno hitrost kot lazja - doseci morajo vecji zracni upor, da se ta izenaci z vecjo silo teze, to pa lahko dosezejo samo pri vecji hitrosti.

Tvoj kolega ima prav. Ce bi rad enacbe, jih zlahka najdes na netu pod osnovami fizike.

LoneWolf ::

Aja, se to. Ce se gre za Gargaland, seveda ni govora o kaksni koncni hitrosti, pot je absolutno prekratka in telo takrat se vedno pospesuje. Se vedno tezje telo pada hitreje, zaradi vecjega pospeska. Razlika bi limitirala proti 0 samo, ce gre za izredno aerodinamicna telesa z zanemarljivim zracnim uporom.

dolegar ::

Tako kot so že drugi omenili, je teorija eno in praksa drugo, pri teoriji se za lažje računanje pri fiziki se nikoli (pri nalogah v sredji šoli in še kje) ne upošteva upore, ki se pojavljajo v realnem svetu.

prej je nekdo omenil likalnika 20 kg oz. 1 kg. Ker sta likalnika dokaj majhna (manjši zračni upor) bi na kratki razdalji verjetno padla na tla dokaj sočasno.

Če pa imaš dva predmeta z velikim volumnom, bi pa lažji predmet padel na tla kasneje, ker bi zaradi velike sile upora bila hitrost padanja manjša.

Če upoštevaš še druge paramete kot le formulo prostega pada (v vakuumu) potem ima lahko tvoj kolega bolj prav kot ti. Lahko se pa spravita delat natančne izračune zračnih uporov, trenj... za oba objekta. >:D

Mislim, da je bolje, da gresta skupaj na en drink :D

kopriwa ::

tako kot je Lonewolf reku, mislm da gre z enačbami tkole m a= m g - F, kjer je F sila upora. Koeficient upora za različne stvari je drugačen. Sila upora je odvisna od hitrosti, se pravi se tudi pospešek s katerim se giblje telo spreminja s časom.

Go-ahead ::

Lone Wolf

Strinjam se s tabo, da postane sila zračnega upora pri večjih hitrostih pomebna in kot nasproti delujoča sila sili teže upočasnjuje padajoči predmet, dokler pospeška sploh ni več.

Vendar midva sva se dajala na tem konkretnem primeru, lepo sem mu povedal, da zračnega upora ne upoštevam, ker gre za majhno višino in je verjetno v teh dveh primerih ne bistveno vpliva na končno hitrost. Višina prostega pada v obeh primerih verjetno ne presega 30m, ker gre nekaj višine za zaviranje.

Zato sem izjavil, da je verjetno končna hitrost po uporabljeni formuli enaka pri takih višinah, ne glede na maso.

Do konflikta je prišlo zaradi uporabljene začetne predpostavke se pravi, da v tem primeru lahko zanemarimo silo zračnega upora.

LoneWolf ::

Zracni upor je se kako pomemben. Takoj, ko je zraven zracni upor, se razlika med lazjim in tezjim telesom pricne vecat. Kaksna pot je relevantna za opazno razliko je odvisno tudi od mas obeh teles, oz. za razliko teh. Ce gre za razliko med jekleno kroglo in kroglo enakih dimenzij iz stiroporja, je ze pol metra padanja vec kot dovolj za ocitno razliko v hitrosti. Ko gre za razliko med maso cloveka (bungee jumper - 80 kg)) in dvigalom (recimo nekaj 100 kg), trdim, da bo razlika na 30m poti precej ocitna - ce bi rad bolj konkretno, bo treba zacet operirat s formulami in stevilkami.
/ Edit: lapsus

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LoneWolf ()

Go-ahead ::

Kar se spomnim tega dvigala si na njem v sedečem poločaju, torej je zračni upor večji kot pa pri bungerju, ki leti na glavo navzdol. Mogoče se povečan zračni upor ( zaradi večje površine pri dvigalu) kompenzira s povečano maso dvigala.

luli ::

"Seveda masa nima nič pri tem. In je čisto res, da bosta kamen in las v brezzračnem prostoru imela isto končno hitrost, če bosta začela padati z iste višine." TO NI RES!

Vsem, ki to sprejemate za 1 pivo razložim zadevo!

LoneWolf ::

To je faktor, ja. Za vecjo hitrost moras ali povecat maso ali pa zmanjsat zracni upor.

Ne podcenjuj sil, ki ob hitrosti nastajajo v atmosferi, ne mores jih tako z levo roko zanemarit. Ze pri hitrostih okoli 50 km/h so lahko sile vzgona in upora zelo, zelo obcutne in zlahka parirajo npr. sili teze. Letalo, s katerim letim, ima 550 kg teze z mano vred, in gre v zrak pri cca 100km/h. Nic drugega okoli mene, samo zrak in hitrost, ki ni nic prav posebnega, pa zlahka dvigne pol tone.

Goldee ::

@luli - js sprejmem. Me pa res zanima tvoj teorija :P
And Now for Something Completely Different...

-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-

LoneWolf ::

Goldee: das meni tudi za pivo? :D
(bom tole prepustil luliju, on je bil prvi...)

Goldee ::

Js se spomnim kako smo še v srednji šoli pri fiziki gledali filmčke na to temo. En znanstvenik je imel pred sabo dve tubi, iz katerih je bil izsesan zrak, se pravi v tubi je bil vakuum. Na dnu sta bili dve žogici. Nato je ti tubi obrnil na glavo in žogici sta začeli padati (v eni tubi je bila pink-ponk žogica, v drugi pa železna kroglica). Obe kroglici sta padli istočasno na dno. :P Sicer ne blestim v fiziki, jo pa mamo na faksu. Kaj tukaj torej ne drži?

/edit typo
And Now for Something Completely Different...

-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Goldee ()

Go-ahead ::

Jaz plačam pivo tistemu, ki mi izračuna končno hitrost na dvigalu v Gardalandu in končno hitrost bungeerja.

Recimo, da je višina prostega pada v obeh primerih enaka 30M. Masa padajočega naj bo 80kg, masa elastike 20 kg, masa dvigala po osebi cca 20 kg (menim da je proizvajalec dvigala izdeloval čim lažje dvigalo zaradi manjše porabe energije pri dvigovanju in zaviranju). Površina padajočega naj bo pri dvigalu 2x večja (sedeči položaj), kot pri bungeerju .

Če sem kaj pozabil me pa prosim opomnite!

LoneWolf ::

Tisto s kroglicama cisto drzi. Ti imas tezave s tem, kaj je to "koncna hitrost" za ena zvau. To nima zveze s hitrostjo v trenutku trka ob neko oviro, karkoli to ze je. V vakuumu brez upora, ki bi zaviral pospesevanje, mi bos bolj tezko dokazal koncno hitrost.

/Edit: zgoraj manjka en od kljucnih podatkov, koeficient zracnega upora. Povrsina ni relevantna - votla polkrogla odprta proti zracnemu toku ima bistveno vecji koeficient upora kot ta ista polkrogla obrnjena naokoli.
Racuna pa lahko kdo drug. Meni se ne da, po pravici povedano.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LoneWolf ()

Go-ahead ::

Koeficent zračnega upora je definiran z obliko telesa. Oblika telesa pa je znana. Pa naj bo objekt malce bolj okrogel.

Kaj pa dve pivi











Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: OwcA ()

luli ::

Pa poglejmo 2 skrajna primera!

1. Telo brez ali skoraj brez mase! Ker enačba pravi, da se telesi privlačita s silo g*m1*m2/r^2 med njima ne bi bilo nobene sile če se torej ne bi privlačili z nobeno silo, zakaj bi se torej premikali ena proti drugi?
Primer boste seveda takoj črtali, saj boste rekli kje pa dobiti telo brez mase.

2. Telo v velikosti jabolka z ogromno maso (npr maso jupitra). Vemo, da v vesolju obstajajo še manjši predmeti s še večjo maso (črne luknje). Vemo, da bi tako telo imelo večji težni pospešek kot ga ima zemlja.

Res je, da imam misel že par let v glavi in je do danes še nisem uspel povedati. Če kdo zavrne to teoriju mu z veseljem plačam pivo, saj se bom končno nehal ukvarjati s problemom!

Goldee ::

Tisto s kroglicama cisto drzi. Ti imas tezave s tem, kaj je to "koncna hitrost" za ena zvau. To nima zveze s hitrostjo v trenutku trka ob neko oviro, karkoli to ze je. V vakuumu brez upora, ki bi zaviral pospesevanje, mi bos bolj tezko dokazal koncno hitrost.

A ni "končna hitrost" v brezzračnem prostoru ista tako za telo z maso m kot za telo z maso npr. 1000*m? :P Kaj si točno mislil s tisto končno hitrostjo?
And Now for Something Completely Different...

-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-

OwcA ::

Končna hitrost je hitros, pri kateri pad/potop preide v nepospešeno gibanje.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

BlueRunner ::

Teorija in praksa se strinjata... Pospešek in s tem tudi končna hitrost dejansko sta odvisna od mase teles. V osnovni šoli (na žalost pa tudi v veliko srednjih šolah) se uči poenostavljena razlaga, da temu ni tako, čeprav se lahko že z osnovnim srednješolskim znanjem izpelje, da je končna hitrost (v vakumu) pri objektih z različno maso različna, kot tudi to, da je razlika v danih okoliščinah zanemarljiva. Zanemarljiva v smislu zanemarljivosti vpliva muhe, ki pristane na letalonosilki, na vgrez letalonosolke. Na žalost pa pri gravitaciji veliko ljudi pozabi, da g (mali g in ne veliki G) nikakor ni konstanta, temveč je njegova vrednost predpisana z enačbo, "standardnih" 9,81m/s2 pa je vrednost, ki velja za vodno gladino +- nekaj kilometrov.

Ker se mi ne da v HTML-ju tukaj dokazovati, za nekatere bogokletno idejo, da je pospešek teles z različnimi masami različen, pa je izpeljava narejena na sliki.



Iz izpeljave pa je razvidno tudi to, da recimo 1kg težji objekt na površju Zemlje (r = 6,3781*106m) pospešuje celih približno 1,6*10-30m/s2 hitreje, celo tono težji objekt pa cca. 1,6 * 10-27m/s2 hitreje... če rečemo, da naj bo razlika na tej razdalji opazna (recimo večja od 10-12m/s2), to pomeni, da bi imeli na eni strani pero z 1g mase (0,001kg), na drugi strani pa predmet z približno 1015kg mase (oziroma vsaj 1000000000000 ton + 1 gram mase). Kar pomeni, da se v osnovni šoli iz čisto praktičnih razlogov uči poenostavitve. Na žalost pa bi lahko v kar nekaj srednji šolah te poenostavitve preprosto pozabijo "odpraviti" in dijakom ne pokažejo kakšni so bolj pravilni odgovori (vsaj takšni, ki so enostavni za razumevanje in izpeljavo). Poenostavljeno razumevanje drži v čisto običajnem, nam otipljivem svetu, to pa samo zato, ker lahko naša čutila pri tem fenomenu opazujejo le majhno eksperimentalno območje različnih parametrov.

In še čisto "posvetna" razlaga: če masa ne bi vplivala na gravitacijsko silo, potem bi Sonce krožilo okoli Zemlje, Zemlja pa okoli Lune. Ker pa vsi vidimo, da temu ni tako, to pomeni samo to, da je ta sila odvisna tudi od mase teles. Ker pa je gravitacijski pospešek odvisen od gravitacijske sile, to pomeni, da je tudi pospešek odvisen tudi od mase obeh teles. Končna hitrost je odvisna od gravitacijskega pospeška. Ker je začetna razdalja konstanta, to pomeni, da se zaradi mase teles spremeni čas do trka. To pa na koncu pomeni, da težji predmeti resnično prej padejo na tla, kot pa lažji. Z fiziko pa lahko samo še izračunamo razliko in pokažemo, da je razlika v naših vsakodnevnih življenjih čisto akademska.(Vvsem tistim, ki vsakodnevno mečete ob tla miljardo in več tonske objekte, se pri zadnji izjavi opravičujem)

Na koncu bi pa dodal samo še nekaj o tvojem prijatelju. Bodisi je ne zna fizike, ker v SŠ ni poslušal, bodisi zna več fizike, kot tisti, ki so v SŠ poslušali samo napol. Kako pa boš ugotovil v katero kategorijo spada, pa že presega fiziko.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: OwcA ()

Go-ahead ::

Torej je v matematičnem svetu imel kolega prav, čeprav le za las.

On ni trdil tega zaradi gornje izpeljave, ampak zaradi praktičnega primera padanja dveh različno težkih teles skozi zrak in posledično različno rezultanto sil med silo teže in sile upora (krogla iz stiropora in kovinska krogla.) Te primere lahko ljudje vidimo v vsakdanjem življenju.

Sam sem pa trdil, da imata oba po tridesetih metrih približno enako hitrost, ker je kljub razliki v masah ob zanemaritvi sile zračnega upora ta hitrost enaka ker osnovna (srednješolska )enačba prostega pada nikjer ne vključuje mase.

zavajon ::

Na izlet v Piso in vzeti s sabo eno usnjenko ter kuglo od bowlinga.
Pa žerbat, kdo bo metal in kdo bo spodaj meril.>:D

lp

smilyxx ::

Letos poleti sem skočil v tandemu z letala. V letu sva bila dva tandema in morm rečt da sm z mojimi skoraj 100kg veliko hitrjeje padal kot drug tandem, kjer je imela potnica le 60kg. Upor pa je bil pri meni le malo manjši (padaš na trebuh). In ja za doseganje končne hitrosti (sila upora in gravitacije se izenačita) rabiš kar par 100m višine.
Sicer pa se tudi meni zdi da je prosti pad v gardalandu umetno pospešen.
Save water.
drink beer.

steev ::

Luli. Ti je muca snedla jezik. Jaz se držim te teorije!!! Dokaži nasprotno.

natoxt:
Pospešek je 9.81m/s² (na vsak m padanja ima telo za 9.81m na s večjo hitrost) Od mase ni čisto nič odvisno (je pa res da se na zemlji pozna od upora) Bilo bi čisto vseno če z ene stolpnice vržeš likalnik, ki ima 20kg ali 1kg, ker bi ob tla priletela oba naenkrat!

S tem se pa ne morem strinjati. Pospešek 9.81 m/s^2 pomeni, da bo telo vsako sekundo imelo hitrost večjo za 9,81 m/s. Zato tudi s^2 v enotah. To spet pomeni v brezzračnem prostoru.

In o nekih končnih hitrostih se tukaj sploh nimaš kaj pogovarjat, ker je zelo težko zračunat silo upora (zapletenost teles, material, aerodinamika ...), ki deluje na telo.
:|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: steev ()

BlueRunner ::

@GoAhead: ker osnovna (srednješolska )enačba prostega pada nikjer ne vključuje mase.

Saj ravno v temu je catch... Odvisnost od mase je vsebovana preko g (gravitacijskega pospeška). Žalostno pa je, da se tako enostavne izpeljave v SŠ velikokrat ne pokaže, pa tudi splošne formule za gravitacijsko silo se ne postavi v kontekst gravitacijskega pospeška. Izvor težave pa se skriva, da se v 1. uri nauči nekaj o g-ju, v 2. uri se pokaže nekaj o gravitacijski sili, nato pa ni nikjer 3. ure, kjer bi se ti dve znanji (preko avditorne vaje) povezali v neko zaokroženo celoto.

Ravno takšne stvar pa lahko naredijo fiziko zanimivo, saj bo dober predavatelj izkoristil poenostavitev iz OŠ in pokazal kako "dijaki vedo več", kajti sedaj so pa že "bolj pametni." Sliši se bedasto, ampak takšne malenkosti lahko marsikoga privlečejo k predmetu, ki ga drugače ne bi zanimal.

luli ::

Ne vem, jaz sem mislil, da sem jo zgoraj povedal? Mogoče se motim?

imagodei ::

Fantje, mal ste zabluzili. Dajmo še posebno... Al pa ne, rajši kar splošno relativnostno teorijo vpeljat, pa poračunajmo, koliko zdaj masa težjega telesa bolj ukrivi prostor-čas in kako zdaj to vpliva na prosti pad... Pa seveda, iz katere nadmorske višine padata telesi? Ali ima Gardaland isto nadmorsko višino, kot most, s katerega se mečeš z bungee-jem? Mislim, to je res pomembno, ker vemo, da po relativnostni teoriji čas na različnih oddaljenostih površja Zemlje teče drugače. Morda moramo potem hitrost prostega pada korigirati še za ta majhen procent, saj sekunda na 500m nadmorske višine != sekunda na 100m nadmorske višine...

Pa kaj bi to - najboljše, da nam tole zdaj poračuna kar en fizik, ki mu gre zelo dobro MAFIJA. In, lepo prosim, najmanj na deset decimalnih mest natančno.

OK, sarcasm off. Nisem nek fizik, sem pa mel za sabo dovolj fizike, da vem, da imate z povsem matematičnega stališča res prav tisti, ki trdite, da bo na Zemljo prej padlo težje telo. Ampak, hudiča, za vse praktične primere na Zemlji je popolnoma zadosti, če zadevo poenostavimo do te mere, da rečemo, da ni razlike med pospeškom za lahko in pospeškom za težko telo. Tako kot sem jaz razbral iz GO-AHEAD-ovega opisa, ima njegov kolega problem nerazumevanja osnovne Newtonove fizike. Dvomim, da je prišel do takih detajlov kot je spreminjanje težnostnega pospeška z oddaljenostjo od Zemlje. Morda pa le...? Naj pa to dokaže še z eksperimentom... Dvomim, da - z izjemo najnatančnejših fizikalnih inštrumentov - lahko na 30m prostega pada zazna razliko v hitrosti padca eno-kilogramske krogle in 50kg vreče cementa. S štoparico gotovo ne bo opazil razlike, pa bo že sam zračni upor prispeval svoje...
- Hoc est qui sumus -

A. Smith ::

Dejmo eksperimentirat. Upor upoštevam, spremenjen g zanemarim. Mamo 2 padalca s približno enakim zračnim uporom, ki predstavlja obema približno enako zavorno silo (smilyxx-ov primer), imata pa padalca različni masi, 60 in 100kg.

Newton je djav: F=M*a, se pravi Fg= m*g

Sila 1. padalca: 60kg*10m/s^2=600N
Sila 2. padalca: 1000N

In ko bo zračni upor znašal 600N, bo težji padalec še vedno veselo pospeševal s 400N preostale sile!

Edit: Ko sem bral imagodei-ev post nisem opazil, da gre pri padanju za 30m razdalje. Sem mnenja da je razlika izrazita, če je izrazito drugačno razmerje mase in zr. upora (kvadrata? površine) enega telesa ter drugega.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

kekz ::

Za tole pesniško fiziko podajam en kmečki miselni poizkus.
Za tiste, ki ne verjamejo, da brez upoštevanja upora stvari padajo enako hitro.

Recimo imamo dve telesi, prvo 10 kg in drugo 1 kg.
Spustimo ju iz iste višine. Pa privzemimo za trenutek, da težja telesa padajo hitreje od lažjih.
Torej 10 kg telo bi moralo pasti hitreje od lažjega 1 kg.
Zdaj poizkusimo še enkrat tako, da telesi zvežemo skupaj.
Kaj se bo zgodilo? Bo počasnejše 1 kg telo zaviralo 10 kg telo pri padanju? Če bi bila zgornja predpostavka točna, bi se to moralo zgoditi.
Ampak potem imamo paradoks, obe telesi povezani skupaj namreč tvorita novo še težje telo z maso 11 kg. torej bi zadeva morala padati še hitreje od 10 kg telesa samega.

Paradoks zelo elegantno izgine, če ugotovimo, da telesa padajo enako hitro.


Zdaj pa še malo o uporu:
Upor ni odvisen od mase ali teže. Zračni upor je odvisen od koeficienta upora (ta je odvisen od oblike), tlorisne(!) površine in hitrosti.
Ni nujno, da težja telesa padajo hitreje (z upoštevanjem upora), čeprav je res, da pri podobni obliki to drži.

Za nekaj pirov lahko tudi izpeljavo :D To mi nikoli ni delalo težav. Sploh, ker gre res za čisto elementarne zadeve.

gumby ::

nekaj o tem je tud na wiki
my brain hurts

OwcA ::

Bo počasnejše 1 kg telo zaviralo 10 kg telo pri padanju? Če bi bila zgornja predpostavka točna, bi se to moralo zgoditi.

Kje si pa to ujagal? Če predpostaviš, da ni upora, stvar težko zavira.
Nazoren protiprimer, če bi bilo kart trdiš res, bi pri vlečenju vrvi nič ne pomagalo, če se vkup nabere več krepkih kmečkih fantov.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

kekz ::

Kaj, ali ni logično, če šlepaš nekoga, ki se giblje počasneje, da te bremza in se potem oba gibata počasneje kot bi se hitrejši sam? Hitrost takega šlepa je nekje vmes med hitrostjo počasnejšega in hitrostjo hitrejšega.

V mladih letih sem bil športni pilot. Če je motorno letalo vleklo jadralca, je letelo počaseneje kot samo.
In jadralec je letel hitreje kot bi letel sam.

Seveda kot ugotovljeno, za prosti pad to ne velja.
Bi pa veljalo za z zunanjimi silami pospešeni pad. Šlepano telo ne zavira zaradi zračnega upora (npr. v vakuumu, kjer tega ni) ampak zaradi svoje mase = vztrajnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kekz ()

pavka ::

Citirano:
V vakuumu je pospešek prostega padanja neodvisen od mase, oblike in velikosti telesa.

Vsa telesa padajo z enakim pospeškom. Natančno merjenje prostega padanja teles pokaže, da je težni pospešek odvisen od zemljepisne širine: narašča, če se oddaljujemo od ekvatorja k polu (severnemu ali južnemu). Na naši zemljepisni širini (približno 46 °) znaša 9,81 m/s2.

Več lahko preberete tukaj:
http://barbi.freehost386.com/navpi%E8ni...
Več glav več ve!!!

Thomas ::

Kar je navedel kekz, se imenuje Galilejev miselni eksperiment.

Z njim je dokazal, da smo v logičnih težavah, če predpostavimo, da v praznem prostoru telesa padajo različno hitro.

Zakaj ne deluje ta gedankenexperiment še v ozračju? Jah, ker se spreminja oblika in pri "zvezanih telesih" bi moral upoštevati še to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

nurmaln ::

@smilyxx

to ni glih nek argument
ko grem skakat z aviona lahko kolega ki skoči istočasno brez problema prehitim ali pa zaostanem za njim, potrebna je tako majhna korekcija nagiba, da še vedno izgleda vodoravno

Go-ahead ::

Ma dobro, a zna kdo praktično izračunat razliko v hitrosti po 30m prostega pada za skakalca = krogli enake oblike in različne mase m1=80 kg in m2=120 kg z upoštevanjem zračnega upora.

Če je izračun preveč enostaven prosim vsaj za enačbo.

imagodei ::

Saj ti je že nekdo prej odgovoril oz. poslal povezavo. Glej Wikipedio in malo preberi. Bi ti prepisal enačbo semle, pa bi bila hudo nepregledna - pa itak lahko klikneš gor. Sama enačba ni nobena huda znanost, moraš pa pogruntati koeficient upora za atmosfero (Cd) in površino padajočega objekta oz. njegov tloris (A). Če te zadosti zanima, si boš pa že prebral ta članek na Wikipediji in poklikal nekaj linkov, da boš našel koeficient upora. Rezultate seveda lahko objaviš tudi tukaj, da bomo videli, kakšna je ta gromozanska razlika 8-)
- Hoc est qui sumus -

Go-ahead ::

Končno sem prišel do še "kar enostavne enačbe" s pomočjo katere naj bi računal hitrost v odvisnoti oda časa padanja in ne višine. Tudi to je nekaj

Cd znaša za padalca cca 1.0, površina v smeri gibanja na glavo padajočega padalca naj bo 0,10m2, q zraka 1.2 kg/m3,čas padanja 1,5s, m1= 120 kg in m2= 80 kg. Ko pridem do kalkulatorja bom te podatke vstavil noter in izračunal
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5916540 (15521) jype
»

kam padejo krogle, ko talibanci streljajo v zrak (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
707014 (4615) Vikking
»

Toča! (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
746314 (4646) gzibret
»

Balon v orbito in zakaj ne

Oddelek: Znanost in tehnologija
202403 (1887) Brane2
»

naloga iz fizke

Oddelek: Loža
301813 (1396) Thomas

Več podobnih tem