Hitrost prostega pada

Seveda masa nima nič pri tem. In je čisto res, da bosta kamen in las v brezzračnem prostoru imela isto končno hitrost, če bosta začela padati z iste višine. V atmosferi je pa to drugace.

>>Kolega je izjavil, da je večja končna hitrost na dvigalu pač zaradi tega ker ima zadeva večjo maso.

ta kolega ima slucajno popravnega iz fizike?

Samo tisti prosti pad v Gardalandu to ni, ker pospeši navzdol. (Sem šel gor pri ene trinajstih in bil premajhen za tiste sedeže -> med padom nisem sedel ampak bil prilepljen na zgornjo zaščito.)

Kam bežite od teme.Gre za prosti pad teles.Tako je, kot je rekel @natoxt.Ena tona ali en gram,oba imata isti pospešek in isto hitrost.Če bi imela oba predmeta tudi enak zračni upor bi iz iste višine oba naenkrat priletela na tla.Ne glede s koliko metrov.
Malo si preberite fizikalne zakone...

A potem pospešeno padaš? Js pa sm mislu, da je prosti pad v Gardalandu realno prosti pad. Sicer je že kar neki let, kar sem bil tam, ampak useeno se spomnim, da takrat nism mel občutka, da stvar pospešuje (umetno). Drugače pa je ta naprava meni zlo atraktivna. :) Vendar pa, če bi računal kakšnen pospešek oz. hitrost ima ta naprava bi moral upoštevati ne samo upor zraka, ampak tudi trenje, ki nastane na vodilih, na katerih so sedeži pritrjeni.

/edit Popravil tekst.

končno hitrost boš zelo težko izračunal, sploh na tako majhni razdalji
hitrosti so majhne, še padalec v prostem padu v vodoravnem položaju doseže samo cca 200km/h (v navpičnem cca 300) in do te hitrosti rabi skoraj 10 sekund

Enacbe je treba znat pravilno aplicirat...
Gravitacijski pospesek je 9.81 m/s2, ampak tole velja v vakuumu. Sila teznosti je tista, ki generira ta pospesek, v praksi pa se ta sila zmanjsa za zracni upor, zato je tudi realni pospesek manjsi. Zracni upor narasca s hitrostjo, pospesek pa je enak nic (dosezes koncno hitrost padanja), ko je sila zracnega upora nasprotno enaka sili teze.
Tezja telesa v atmosferi padajo z vecjim pospeskom kot lazja (pri enakem koeficientu zracnega upora). Tezja telesa tudi dosezejo vecjo koncno hitrost kot lazja - doseci morajo vecji zracni upor, da se ta izenaci z vecjo silo teze, to pa lahko dosezejo samo pri vecji hitrosti.

Tvoj kolega ima prav. Ce bi rad enacbe, jih zlahka najdes na netu pod osnovami fizike.

Tako kot so že drugi omenili, je teorija eno in praksa drugo, pri teoriji se za lažje računanje pri fiziki se nikoli (pri nalogah v sredji šoli in še kje) ne upošteva upore, ki se pojavljajo v realnem svetu.

prej je nekdo omenil likalnika 20 kg oz. 1 kg. Ker sta likalnika dokaj majhna (manjši zračni upor) bi na kratki razdalji verjetno padla na tla dokaj sočasno.

Če pa imaš dva predmeta z velikim volumnom, bi pa lažji predmet padel na tla kasneje, ker bi zaradi velike sile upora bila hitrost padanja manjša.

Če upoštevaš še druge paramete kot le formulo prostega pada (v vakuumu) potem ima lahko tvoj kolega bolj prav kot ti. Lahko se pa spravita delat natančne izračune zračnih uporov, trenj... za oba objekta.

Mislim, da je bolje, da gresta skupaj na en drink

Lone Wolf

Strinjam se s tabo, da postane sila zračnega upora pri večjih hitrostih pomebna in kot nasproti delujoča sila sili teže upočasnjuje padajoči predmet, dokler pospeška sploh ni več.

Vendar midva sva se dajala na tem konkretnem primeru, lepo sem mu povedal, da zračnega upora ne upoštevam, ker gre za majhno višino in je verjetno v teh dveh primerih ne bistveno vpliva na končno hitrost. Višina prostega pada v obeh primerih verjetno ne presega 30m, ker gre nekaj višine za zaviranje.

Zato sem izjavil, da je verjetno končna hitrost po uporabljeni formuli enaka pri takih višinah, ne glede na maso.

Do konflikta je prišlo zaradi uporabljene začetne predpostavke se pravi, da v tem primeru lahko zanemarimo silo zračnega upora.

Kar se spomnim tega dvigala si na njem v sedečem poločaju, torej je zračni upor večji kot pa pri bungerju, ki leti na glavo navzdol. Mogoče se povečan zračni upor ( zaradi večje površine pri dvigalu) kompenzira s povečano maso dvigala.

To je faktor, ja. Za vecjo hitrost moras ali povecat maso ali pa zmanjsat zracni upor.

Ne podcenjuj sil, ki ob hitrosti nastajajo v atmosferi, ne mores jih tako z levo roko zanemarit. Ze pri hitrostih okoli 50 km/h so lahko sile vzgona in upora zelo, zelo obcutne in zlahka parirajo npr. sili teze. Letalo, s katerim letim, ima 550 kg teze z mano vred, in gre v zrak pri cca 100km/h. Nic drugega okoli mene, samo zrak in hitrost, ki ni nic prav posebnega, pa zlahka dvigne pol tone.

Goldee: das meni tudi za pivo?
(bom tole prepustil luliju, on je bil prvi...)

Jaz plačam pivo tistemu, ki mi izračuna končno hitrost na dvigalu v Gardalandu in končno hitrost bungeerja.

Recimo, da je višina prostega pada v obeh primerih enaka 30M. Masa padajočega naj bo 80kg, masa elastike 20 kg, masa dvigala po osebi cca 20 kg (menim da je proizvajalec dvigala izdeloval čim lažje dvigalo zaradi manjše porabe energije pri dvigovanju in zaviranju). Površina padajočega naj bo pri dvigalu 2x večja (sedeči položaj), kot pri bungeerju .

Če sem kaj pozabil me pa prosim opomnite!

Koeficent zračnega upora je definiran z obliko telesa. Oblika telesa pa je znana. Pa naj bo objekt malce bolj okrogel.

Kaj pa dve pivi

Tisto s kroglicama cisto drzi. Ti imas tezave s tem, kaj je to "koncna hitrost" za ena zvau. To nima zveze s hitrostjo v trenutku trka ob neko oviro, karkoli to ze je. V vakuumu brez upora, ki bi zaviral pospesevanje, mi bos bolj tezko dokazal koncno hitrost.

A ni "končna hitrost" v brezzračnem prostoru ista tako za telo z maso m kot za telo z maso npr. 1000*m? :P Kaj si točno mislil s tisto končno hitrostjo?

Teorija in praksa se strinjata... Pospešek in s tem tudi končna hitrost dejansko sta odvisna od mase teles. V osnovni šoli (na žalost pa tudi v veliko srednjih šolah) se uči poenostavljena razlaga, da temu ni tako, čeprav se lahko že z osnovnim srednješolskim znanjem izpelje, da je končna hitrost (v vakumu) pri objektih z različno maso različna, kot tudi to, da je razlika v danih okoliščinah zanemarljiva. Zanemarljiva v smislu zanemarljivosti vpliva muhe, ki pristane na letalonosilki, na vgrez letalonosolke. Na žalost pa pri gravitaciji veliko ljudi pozabi, da g (mali g in ne veliki G) nikakor ni konstanta, temveč je njegova vrednost predpisana z enačbo, "standardnih" 9,81m/s² pa je vrednost, ki velja za vodno gladino +- nekaj kilometrov.

Ker se mi ne da v HTML-ju tukaj dokazovati, za nekatere bogokletno idejo, da je pospešek teles z različnimi masami različen, pa je izpeljava narejena na sliki.



Iz izpeljave pa je razvidno tudi to, da recimo 1kg težji objekt na površju Zemlje (r = 6,3781*10⁶m) pospešuje celih približno 1,6*10^-30m/s² hitreje, celo tono težji objekt pa cca. 1,6 * 10^-27m/s² hitreje... če rečemo, da naj bo razlika na tej razdalji opazna (recimo večja od 10^-12m/s²), to pomeni, da bi imeli na eni strani pero z 1g mase (0,001kg), na drugi strani pa predmet z približno 10¹⁵kg mase (oziroma vsaj 1000000000000 ton + 1 gram mase). Kar pomeni, da se v osnovni šoli iz čisto praktičnih razlogov uči poenostavitve. Na žalost pa bi lahko v kar nekaj srednji šolah te poenostavitve preprosto pozabijo "odpraviti" in dijakom ne pokažejo kakšni so bolj pravilni odgovori (vsaj takšni, ki so enostavni za razumevanje in izpeljavo). Poenostavljeno razumevanje drži v čisto običajnem, nam otipljivem svetu, to pa samo zato, ker lahko naša čutila pri tem fenomenu opazujejo le majhno eksperimentalno območje različnih parametrov.

In še čisto "posvetna" razlaga: če masa ne bi vplivala na gravitacijsko silo, potem bi Sonce krožilo okoli Zemlje, Zemlja pa okoli Lune. Ker pa vsi vidimo, da temu ni tako, to pomeni samo to, da je ta sila odvisna tudi od mase teles. Ker pa je gravitacijski pospešek odvisen od gravitacijske sile, to pomeni, da je tudi pospešek odvisen tudi od mase obeh teles. Končna hitrost je odvisna od gravitacijskega pospeška. Ker je začetna razdalja konstanta, to pomeni, da se zaradi mase teles spremeni čas do trka. To pa na koncu pomeni, da težji predmeti resnično prej padejo na tla, kot pa lažji. Z fiziko pa lahko samo še izračunamo razliko in pokažemo, da je razlika v naših vsakodnevnih življenjih čisto akademska.(Vvsem tistim, ki vsakodnevno mečete ob tla miljardo in več tonske objekte, se pri zadnji izjavi opravičujem)

Na koncu bi pa dodal samo še nekaj o tvojem prijatelju. Bodisi je ne zna fizike, ker v SŠ ni poslušal, bodisi zna več fizike, kot tisti, ki so v SŠ poslušali samo napol. Kako pa boš ugotovil v katero kategorijo spada, pa že presega fiziko.

Na izlet v Piso in vzeti s sabo eno usnjenko ter kuglo od bowlinga.
Pa žerbat, kdo bo metal in kdo bo spodaj meril.

lp

Luli. Ti je muca snedla jezik. Jaz se držim te teorije!!! Dokaži nasprotno.

natoxt:
Pospešek je 9.81m/s² (na vsak m padanja ima telo za 9.81m na s večjo hitrost) Od mase ni čisto nič odvisno (je pa res da se na zemlji pozna od upora) Bilo bi čisto vseno če z ene stolpnice vržeš likalnik, ki ima 20kg ali 1kg, ker bi ob tla priletela oba naenkrat!

S tem se pa ne morem strinjati. Pospešek 9.81 m/s^2 pomeni, da bo telo vsako sekundo imelo hitrost večjo za 9,81 m/s. Zato tudi s^2 v enotah. To spet pomeni v brezzračnem prostoru.

In o nekih končnih hitrostih se tukaj sploh nimaš kaj pogovarjat, ker je zelo težko zračunat silo upora (zapletenost teles, material, aerodinamika ...), ki deluje na telo.

Ne vem, jaz sem mislil, da sem jo zgoraj povedal? Mogoče se motim?

Dejmo eksperimentirat. Upor upoštevam, spremenjen g zanemarim. Mamo 2 padalca s približno enakim zračnim uporom, ki predstavlja obema približno enako zavorno silo (smilyxx-ov primer), imata pa padalca različni masi, 60 in 100kg.

Newton je djav: F=M*a, se pravi Fg= m*g

Sila 1. padalca: 60kg*10m/s^2=600N
Sila 2. padalca: 1000N

In ko bo zračni upor znašal 600N, bo težji padalec še vedno veselo pospeševal s 400N preostale sile!

Edit: Ko sem bral imagodei-ev post nisem opazil, da gre pri padanju za 30m razdalje. Sem mnenja da je razlika izrazita, če je izrazito drugačno razmerje mase in zr. upora (kvadrata? površine) enega telesa ter drugega.

nekaj o tem je tud na wiki

Kaj, ali ni logično, če šlepaš nekoga, ki se giblje počasneje, da te bremza in se potem oba gibata počasneje kot bi se hitrejši sam? Hitrost takega šlepa je nekje vmes med hitrostjo počasnejšega in hitrostjo hitrejšega.

V mladih letih sem bil športni pilot. Če je motorno letalo vleklo jadralca, je letelo počaseneje kot samo.
In jadralec je letel hitreje kot bi letel sam.

Seveda kot ugotovljeno, za prosti pad to ne velja.
Bi pa veljalo za z zunanjimi silami pospešeni pad. Šlepano telo ne zavira zaradi zračnega upora (npr. v vakuumu, kjer tega ni) ampak zaradi svoje mase = vztrajnosti.

Kar je navedel kekz, se imenuje Galilejev miselni eksperiment.

Z njim je dokazal, da smo v logičnih težavah, če predpostavimo, da v praznem prostoru telesa padajo različno hitro.

Zakaj ne deluje ta gedankenexperiment še v ozračju? Jah, ker se spreminja oblika in pri "zvezanih telesih" bi moral upoštevati še to.

Ma dobro, a zna kdo praktično izračunat razliko v hitrosti po 30m prostega pada za skakalca = krogli enake oblike in različne mase m1=80 kg in m2=120 kg z upoštevanjem zračnega upora.

Če je izračun preveč enostaven prosim vsaj za enačbo.

Končno sem prišel do še "kar enostavne enačbe" s pomočjo katere naj bi računal hitrost v odvisnoti oda časa padanja in ne višine. Tudi to je nekaj

Cd znaša za padalca cca 1.0, površina v smeri gibanja na glavo padajočega padalca naj bo 0,10m2, q zraka 1.2 kg/m3,čas padanja 1,5s, m1= 120 kg in m2= 80 kg. Ko pridem do kalkulatorja bom te podatke vstavil noter in izračunal