Kaj vse prepušča celična membrana?

Difuzija skozi dvojno lipidno plast:
Kisik, voda, ogljikov dioksid, sečnina, etanol...
Na+,K+,Cl-,HCO3-, glukoza ne morejo skozi memrano s pomočjo difuzije.
Nabite molekule pa lahko prihajajo skozi proteinske kanale.

Majhne nabite ne morejo skozi, ker tvorijo hidratacijski obroč.

Tukaj poišči...

Povej, da majhne stvari komot prehajajo skozi membrano, velike pa ne. Velike stvari so: beljakovine, maščobe, polisaharidi...

Majhne molekule: voda, glukoza, fruktoza, aminokisline, razni ioni (sulfatni, sulfidni, nitratni...), sečnina...???

Majhni nabiti ioni z močno elektronegativnostjo ne grejo skozi (Na+, K+...), ker se okoli njih nabijejo številne molekule vode oz. kisiki v vodi kar silijo k ionu in zadeva lahko postane glomazna. Zato ni šans, da pridejo skozi.


Kaj več pa težko povem. V bistvu tudi to ni točno. Poglej v knjigo, saj tam verjetno piše...

sej nisem lenaril...sam sem pač iskal v slovenskem jezik! npr. Prepustnost celične membrane....

jp, to maš pa prow english here we come!

Saj je majhna molekula.... Spada pod "small hydrocarbons".

ok. sem naredu z 7-ko !! thnx tza odgovore in pomoč.
Odg.katerega je hotu vedt pa je bil ta: Funkcije celične membrane so: specifično prepuščajo snovi, energije in informacije!

FOV v kranju - organizacija in managemetn smer informatika

jah...to je predmet: tehnološki sistemi z osnovami ekologoje!
Moreš pa znat celo fizko, biologoji, kemijo, ekologija, astronoimja... vglavnem splošno zanje!

specifično prepuščajo snovi, energije in informacije!

Tale definicija je tipa: "V dnevni imamo pohištvo, omaro in mizico." :)

"drugač pa en takle predmet nima čist nobene veze s tem kar boš po diplomi delal IMO... tud na našem faxu (FERI RI) je nekaj takih predmetov od katerih je koristi bolj malo, ampak so še vedno bistveno bistveno bolj povezani z našim bodočim delom kot pa en takle predmet... IMO so ga dal sam da ma en prfox kaj za delat, koristi od njega ni pa nobene... magari bi ga črtal iz študijskega programa pa ne bi bilo čist nobene škode pa še študenti bi imeli manj nepotrebnega dela. "

Vedno se mi je zdelo, da je cilj 90% študentov, ki končajo fakulteto, biti fachidiot. Torej poznati samo in le tisto, za kar so študirali in bog ne daj, da bi se na fakulteti učili še kaj drugega kot le tisto, kar bodo v življenju počeli. Če bo torej nekdo sestavljal računalnike, seveda ne potrebuje znanja o delovanju procesorja in podobnega. Zato se boste seveda strinjali z mano, naj se dotičnemu osebku podeli diplomo že, ko je sposoben vse komponente brezhibno sestaviti v delujoč računalnik.

Vprašanje funkcije celične membrane je osrednje vprašanje življenja. Celična membrana kot prepustna meja ohranja drugačno "notranje" okolje celice od zunanjega in s tem omogoča potek biokemijskih reakcij, ki so značilne za življenje. V celici se tako "koncentrirajo" encimi in druge proteinske (lahko z dodatki) strukture, ki katalizirajo/inhibirajo reakcije ali pomagajo v njihovem poteku.

Ker se reaktanti celičnih reakcij ponavadi hitro porabijo, je pomembno, da je omogočeno njihovo ponovno pridobivanje (in tudi odstranjevanje odpadnih produktov). Temu dobro služi prepustna membrana. V tipični membrani iz fosfolipidov, holesterola in glikolipidov se lepo topijo nepolarne molekule in zato dobro prehajajo. Npr. steroidni hormoni nimajo težave pri vstopu v celico, ker so topni.(V tem primeru je pomembna tudi signalizacija.)

Večji problem nastane, ker celica potrebuje tudi snovi, ki v membrani niso prosto topne ali čeznjo prehajajo počasi (npr. glukoza in vodne molekule). Tej zagati se celica izogne tako, da ima v membrani tudi določene proteinske strukture (kanale in prenašalce), ki omogočajo olajšano prehajanje snovi ali pa, če je snov za celico izrednega pomena, tudi prehajanje, pri katerem se za transport troši energija.

Določeni prenašalci v celici ustvarjajo "stalno" koncentracijo ionov (ravnovesje glavnih ionov: Na+, K+, Cl- in Ca++, deloma tudi H+), ki zagotavlja "stalno" notranje okolje celice in specifičnim celicam omogoča vzdražnost in propagacijo električnega signala, kar je izrednega pomena v živčnih in mišičnih celicah (večceličarjev).

Proteini na celični površini služijo tudi kot receptorji signalov iz okolja, ki sporočilo prenesejo v celično notranjost (tudi do jedra) in omogočajo ustrezen odziv celice na zunanje razmere - torej omogočajo interakcijo med celico in njenim okoljem.

Okolje celice so lahko tudi druge celice, pri čemer ne gre pozabiti, da je izrednega pomena sposobnost celic, da ustvarja stike s sosednjimi celicami. To celici omogoča, da prek raznovrstnih takšnih stikov npr. posreduje informacije sosednjim celicam in s tem zagotovi enoten odziv tkiva na neko zunanjo informacijo. Tesni stiki med celicami pa omogočajo usmerjen pretok hranil ali ionov čez celice, tako da se le-ti ne stekajo v medcelični prostor. S tem se pri večceličarjih zagotovi, da celica dobi vse potrebne snovi iz hrane.

Že brez celične membrane življenje v taki obliki, kot ga poznamo, ne bi obstajalo. Prva struktura, ki je nastala v "razvoju" do današnje celice, je bila predhodnica današnje celične membrane. Pomembne pa so tudi membranske strukture znotraj celice, ki omejujejo (pod-)razdelke celice in jim omogočajo različne funkcije in posebne okoljske razmere oz. omejujejo celici "nevarne" snovi od celične vsebine (npr. lizosomi). Razumevanje funkcije celične membrane je torej ključ do razumevanja tega, kaj omogoča življenje in je dejstvo, ki bi ga moral poznati vsak višje izobražen človek, ki meni, da diploma ni samo list papirja in boljša plača. Drugi pa seveda lahko ostanete fachidioti do smrti.