» »

kemija

kemija

tx-z ::

Ne vem točn kakšn naslov bi dal.....me pa zanima kako neki rešt.....kr ne znam:|

maš recmo NH3(l) in morš določt "zgradbo", "osnovni gradniki" in "vez med osnovnimi gradniki"...

kako to zveš a je zgradba polarna al nepolarna al ionska; kakšni so osnovni gradniki ter vezi...
kr mamo eno razpredelnco....k morm vse to določt različnim snovem.....
primer:
CaCO3(g) - ionska - kationi Ca2+, aninoni CO3 2- - ionske vezi
BR2(l) - nepolarna - nepolarne molekule - disperzijske

Hvala!
tx-z

Jakka ::

Osnovni gradniki so vedno atomi, vsaj meni je tako logično.

Vez je lahko ionska (med atomi kovin in nekovin - ionski kristal), kovalentna (med atomi nekovin - molekula) ali kovinska (v kovinskih kristalih).

Molekule sestavljajo le atomi nekovin, so pa lahko polarne ali nepolarne.
Polarna molekula je recimo H2O, zaradi dveh prostih elektronskih parov na atomum kisika. Ali pa CH3CL - klorometan, saj atom klora bolj privlači skupni elektronski par (med klorom in ogljikom), zato sem tu ustvari negativni naboj.
Nepolarna molekula je recimo CO2 ali pa CH4. V tem primeru ni kakšnega izrazitega negativnega naboja na posameznem atomu, saj vsi atomi enako močno privlačijo elektronske pare med molekulami. Vezi med atomi so res polarne, ampak molekula je pa navzven nepolarna.

Ionska spojina - v njej nastopajo atomi kovin in nekovin
Ionska vez - vez med atomom kovine in atomom nekovine
Kationi - atomi s pozitivnim nabojem Na+ Ca2+ Mg2+
Anioni - atomi z negativnim nabojem O2- Cl- Br-
.
.
.

Upam da kej razumeš. :D Če te pa še kej zanima pa še vpraši.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Jakka ()

McHusch ::

Gradniki so kationi (kovinska vez), ioni (ionska vez) ali atomi (kovalentna vez).

Molekule so polarne, če so v njej polarne vezi in je navzven molekula nesimetrična. CO2, kot je dejal Hundey, je nepolarna. Vez C=O je res močno polarna, ampak je molekula navzven simetrična, zato se dipolni moment izniči (molekula izgleda takole ::O=C=O::). Podobno je z metanom.

Pri vezeh je vprašanje, katere vezi te zanimajo. Vezi med osnovnimi gradniki so kovinska, ionska in kovalentna. Vezi med molekulami (Van der Walsove se jim reče) pa so disperzijske (prisotne vedno), indukcijske (kadar imaš zmešano polarno in nepolarno snov) in orientacijske (pri polarnih snoveh). Nekje vmes so še vodikove vezi, ki nastopajo, kadar je vodik vezan na flour, kisik ali dušik (zato ima voda tako zelo visoko tališče in vrelišče, v primerjavi s H2S naprimer).

@ljash ::

bom kr tuki vprašu, da ne bom nove teme odpiru.

Zanima me, kako določiš obliko molekule in kote. Mam recimo CO2, ki naj bi bla linearna. (čeprav sta 2 nevezna para?). Pol pa če maš recimo NH3 - to je piramidalna?). Kako potem določiš kote?
aja oblike molekul so: linearna, kotna, (trikotna) planarna, tetraedrična, piramidalna, oktaedrična.
Asus P4C800-E Deluxe, P4 3Ghz, 2*512 Geil Value,
Ati Radeon 9800PRO, Hitachi 160 GB SATA

_marko ::

CO2 nima dveh neveznih elektronskih parov.

O=C=O, dvojna vez na vsaki strani ogljika z kisikom, zato je molekula linearna.

NH3 je pa v obliki trikotnika, N je v sredini trikotnika, vodiki pa v ogljiščih. Kot pa je 120 stopinj.
Poglej si učbenik kemija za gimnazije 1. Tam imaš vse lepo razloženo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Maria ::

Amoniak je nepravi tetrapak, sp3 hibridizacija, dejansko kot je malce drugačen kot predpostavljen teoretičen 109 st.

CO2 vsota dipolnih momentov je 0, zato nepolarna molekula - statistično seveda.

Maria

@ljash ::

Za NH3 mislš 90°, ne 120°?

mare_ ::

Ne, 120° misli.

@ljash ::

mare__: sam kako? Če je kot pr PH3ju 90°, ker ma fosfor en nevezni el.par in potem ostale kao bolj stran odbija(tko smo mi rekl) -> zakaj pol pr dušiku ni isto?
Asus P4C800-E Deluxe, P4 3Ghz, 2*512 Geil Value,
Ati Radeon 9800PRO, Hitachi 160 GB SATA

mare_ ::

Sej ni res, ker je 107,3°. :)
ugh, nimam časa razlaga, letim u kino :)

Maria ::

sp3 hibridizacija predpostavlja kot 109,2, izmerjen H-N-N je 106,8, statistično seveda.

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

@ljash ::

ok mare se priporočam za razlago :)

Zaenkrat bom pa reku, da je kot med 90 in 120° pri obeh ;>
Asus P4C800-E Deluxe, P4 3Ghz, 2*512 Geil Value,
Ati Radeon 9800PRO, Hitachi 160 GB SATA

ta_pridna ::

NH3 ima kot 107°

Jakka ::

Obliko molekule določiš tako, da jo narišeš ali pa se naučiš kera molekula ma kero obliko. Koti so pa določeni in se jih moraš za vsako molekulo naučit.

NH3 ima pa trikotno piramidalno zgradbo (mogoče nimam prav :)), v treh ogljiščih so H atomi, v četrtem pa nevezni elektronski par dušika, ki ga ne vidimo.

McHusch ::

V bistvu metan, amoniak in voda hibridizirajo v sp3 orbitale, torej je osnovna zgradba tetraedrična. Pri metanu je kot 109,5°, pri amoniaku je odboj neveznega elektronskega para močnejši, zato se koti med vezmi stisnejo na 107,5° (oblika je piramidna), pri vodi pa se kot še bolj zmanjša na 104,5°, oblika pa je "kotna".

@ljash ::

se prav posebnosti so samo pri teh treh?
recimo pr PH3 je pa 90°?
Asus P4C800-E Deluxe, P4 3Ghz, 2*512 Geil Value,
Ati Radeon 9800PRO, Hitachi 160 GB SATA

McHusch ::

Sej niso posebnosti. Pri fosfinu je stvar zelo podobna kot pri amoniaku. Štiri "stvari" (tri vezi in en nevezni el. par) se morajo čim bolj simetrično (ker se odbijajo) razporediti okrog centralnega fosforjevega atoma. Kot je cca 107,5.

mescaline9 ::

Odboj med elektronskimi pari narašča po Nyholm-Gillespiejevem pravilu
nevezni-nevezni >> vezni-nevezni >> vezni-vezni

Zgornje predpostavlja teorija o odboju veznih elektronski parov (VSEPR-valence shell electron pari repulsion), ki sta jo postavila Nyholm in Gillespie.

Zaradi tega so koti med vodikoma v vodi najmanjši, nekoliko večji v amoniaku in nezmanjšani v molekuli metana. Molekuli vode in amoniaka pa sta posledično polarni, ker središče + naboja ne sovpada s središčem - naboja, če jih vektorsko seštevamo.

Ne štekam pa, zakaj govorite o sp3 hibridizaciji pri amoniaku in vodi? Mala šola hibridizacije:

El. konfiguracija oglika je 1s2 2s2 2px1 2py1, to pa ne razloži 4 vezi ogljika, zato so si izmislili hibridizacijo. Rekli so, da se eden izmed elektronov iz 2s orbitale prestavi v prosto 2pz orbitalo, s tem ima ogljik 4 samske elektrone na zunanji lupini, ergo lahko tvori 4 vezi. Znanstveno so pa to rešili z linearno kombinacijo valovnih funkcij ene s in treh p orbital, s tem dobijo 4 sp3 hibridne orbitale.

Dušik ima el. konfig. 1s2 2s2 2px1 2py1 2pz1. Trije samski >> tri vezi + en nevezni 2s2 par. Nevem kaj je treba tle hibridizirat?

Kisik ima el. konfig 1s2 2s2 2px2 2py1 2pz1. Dva samska >> dve vezi + 2 nevezna 2s2 in 2px2 elektronska para. Tudi tukaj ne vidim potrebe po hibridizaciji.

Fosfor ima el. konfig 1s2 2s2 2p6 3s2 3px1 3py1 3pz1 trije samski >> tri vezi + 1 nevezni el. par, tudi ni hibridizacije.

/edit
Mal nižje na strani je ena uporabna tabela, da ne bo dilem.
http://www.webchem.net/notes/chemical_bonding/shapes_of_molecules.htm

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Kako so pa koti pri ozonu?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

mescaline9 ::

Pri ozonu je kot 116, opazil sem tudi podatek 116,8. Evo link!

ta_pridna ::

ke1
ke2
ke3
hibridi

upam, da bo kaj pomagalo...

Lp

@ljash ::

Hvala vsem za pomoč!
Asus P4C800-E Deluxe, P4 3Ghz, 2*512 Geil Value,
Ati Radeon 9800PRO, Hitachi 160 GB SATA

Maria ::

Ibn Saba

Link ta_pridna-e z imenom hibridi pove zakaj hibridi (glej kote pri 2px, 2py, 2pz in hibridnih orbitalah). Če bi za odstopanje kotov uporabljal (kar je seveda tudi mogoče) samo različno jakost odbojev, bi se zadeva ustavila pri utežeh za posamezne odboje v posameznih primerih. Preprosto ni dovolj empiričnih podatkov o teh odbojih (verjetno je težko izmeriti) iz katerih bi dobil vrednosti kotov.

Je pa to seveda teorija, ki poskuša opisovati naravne pojave. Zato bmw-11-ju odgovor: to je ta trenutek še potrebno vedeti, izpeljati je težje.

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

mescaline9 ::

Nope. Hec je v tem, da O/P/N atom ni hibridiziran kot je ogljikov (vsaj v prej naštetih spojinah). Ogljiku namerno (z linearno kombinacijo valovnih funkcij) ustvarimo 4 orbitale, ker nam sicer ne špila teorija valenčne vezi (po kateri bi moral ogljik imeti dve). Samo pozicije elektronskih parov označujemo "kot" sp3 hibridizirane, v bistvu pa niso, so samo strukturno podobne.

The model molecule is, then, AX4: sp³ hybridisation is utilised, and the electron arrangement of H2O is tetrahedral.

Molekula H2O je po elektronski razporeditivi samo podobna sp3, ni pa kisikov atom sp3 hibridiziran.

Drugače pa tole pravi wiki, sej je precej brief, vendar dovolj.
http://en.wikipedia.org/wiki/Hybridisation

Maria ::

Ibn Saba

Iz tvojega linka:

This works if there are no lone electron pairs on the central atom. If there are, they should be counted in the Xi number. For example, in water (H2O), the oxygen atom has two bonds with H and two lone electron pairs (as can be seen with the valence bond theory as well from the electronic configuration of oxygen), which means there are 4 such 'elements' on O. The model molecule is, then, AX4: sp³ hybridisation is utilised, and the electron arrangement of H2O is tetrahedral. The shape, however, is non-linear bent, since lone electron pairs are not visible, and also because repulsions must be taken into account. The HOH angle is round about 104.5 degrees.

Maria

mescaline9 ::

Poglej si, kateri primeri so navedeni kot posamezne hibridizacije. Hibridizira se ne kar tako kot se komu zdi.

BeCl2:
Be konfig. 1s2 2s2 (s tem ne moreš razložit dveh vezi), zato hibridiziramo:
1s2 2s1 2px1 >> linearna kombinacija 1 s in 1 p orbitale, dobimo 2 sp hibridne orbitale in s tem dve vezi.

BCl3
B konfig. 1s2 2s2 2px1
1s2 2s1 2px1 2py1 >> 1s +2p, dobimo sp2 hibridne orbitla in s tem 3 vezi

PCl5
P konfig. 1s2 2s2 2p6 3s2 3px1 3py1
1s2 2s2 2p6 3s1 3px1 3py1 3pz1 3d1 >> 1s +3p +1d, dobimo sp3d hibridne orbitale, s tem 5 vezi.

Rdeča nit hibridizacije je, da se stvari ne da razložit z valenčno vezjo, če pa stvar razložiš z valenčno vezjo in uporabiš vsepr model za razlago strukture, to ni hibridizacija.

Še enkrat si preberi moj tvoj link, tam kjer piše "sp3 hybridisation is utilised", ne piše pa, da je O atom hybridised.
Preberi si še wiki glede VSEPR modela in ne tega mešat s hibridizacijo.
http://en.wikipedia.org/wiki/Pi_electron

Se bom še enkrat citiral
Molekula H2O je po elektronski razporeditivi samo podobna sp3, ni pa kisikov atom sp3 hibridiziran.

Maria ::

Ibn Saba

For example, in water (H2O), the oxygen atom has two bonds with H and two lone electron pairs (as can be seen with the valence bond theory as well from the electronic configuration of oxygen), which means there are 4 such 'elements' on O. The model molecule is, then, AX4: sp³ hybridisation is utilised, and the electron arrangement of H2O is tetrahedral

In še citat iz knjige F.L. in J. Brenčič Splošna in anorganska kemija, strani 103 in 104:

V molekuli amoniaka se 1s-orbitale treh vodikovih atomov prekrivajo s tremi sp3-hibridnimi orbitalami dušikovega atoma, v katerih so samski elektroni, v četrti je nevezni elektronski par (slika 4.13.). Tetraederski kot 109,2 se razmeroma dobro ujema z eksperimentalno ugotovljeno vrednostjo za valenčni kot H-N-H, ki je 106,8. Tudi zgradbo molekule vode lahko razložimo s tetraedrično usmerjenimi sp3-hibridnimi orbitalami. V dveh sta samska elektrona, prekrivata se z 1s-orbitalama dveh vodikovih atomov, v preostalih dveh orbitalah sta nevezna elektronska para. Dejanski, eksperimentalno ugotovljeni, valenčni kot je 104,5 in je nekoliko manjši od tetraederskega kota 109,2, kar pomeni, da je razlaga elektronske strukture molekule vode z sp3-hibridnimi orbitalami le dokaj dobra (slika 4.13.)

Predlagam, da avtorju knjige pošlješ željeno spremembo citirane vsebine, ker zavaja.

Drži povsem, da kisikov atom ni hibridiziran. V resnici ni noben, to je le matematično orodje, s katerim poskušamo utemeljeno razumeti, kaj se v spojinah dogaja. Tam kjer je več vplivov: vodikova vez, različna intenziteta odbojnosti med elektroni, je ta model slabši, nikakor pa ne prepovedan. Gotovo ne s stani matematičnega pristopa.

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

Abrakada ::

Zakaj pa je CO2 toplogredni plin?

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: kihc ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Polarne in nepolarne spojine

Oddelek: Šola
72438 (2325) STU-III

kako bi lahko greli hiso s kalcijevim oksidom - apno

Oddelek: Znanost in tehnologija
233466 (2666) PaX_MaN
»

Kri.

Oddelek: Loža
282036 (1044) jype
»

Motocikel na vodikove celice (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
579597 (8352) gzibret
»

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Oddelek: Znanost in tehnologija
493117 (2253) Thomas

Več podobnih tem