Motocikel na vodikove celice

Z ustrezno katalizirano reakcijo je E1 bistveno manjša od potrebne za premagovanje energetskega praga nekatalizirane reakcije. Pri tem porabljaš katalizator, ki je seveda strošek. Na tak način je E2 večja od E1 po vsaki računici. Če k temu še pridodaš toploto pridobljeno iz eksplozije pokalnega plina (kar mislim, da se uporablja že sedaj), potem si pa sploh na plusu. Edini problem je, v kakšnem stanju bi potem "izpadala" voda iz sistema...

Pa še nekaj. Kako je potemtakem mogoče, da imajo npr. toplotne črpalke pozitivno energetsko bilanco glede na vloženo "plačljivo" energijo? Pa bi kdo rekel, da je to nesmisel, da dobiš od 3 do 4 x več energije kot je vložiš....

But then again, I might be wrong....

vodik je v obliki vode čist preveč prostorsko požrešen ... v nekih dokumentarcih sem videl neko črno snov, v kateri je bilo veliko vodika .. kot neka spužva recimo ...

tisti O-ji v vodi čist preveč prostora zavzemajo :D .. je pol že metan boljši kar se tega tiče :D

How does the BMW H2R work

zdle grem prebrat .. se mi zdi, da bi znalo bit kaj zanimivega ...

še linki do:
How fuell cells work
How the Hydrogen Economy works

fakinx:

> Z ustrezno katalizirano reakcijo je E1 bistveno manjša od potrebne za premagovanje energetskega praga nekatalizirane reakcije.

Ni res. S katalizatorjem ti le zmanjšaš energetsko bariero, da poteče reakcija, ne zmanjšaš pa E1. E1 je enaka, če katalizator je, ali ga ni.

> Pri tem porabljaš katalizator,...

Če se katalizator porablja, potem ni katalizator.

Pri prvi reakciji moraš molekuli vode dodati energijo, da ločiš dva protona od naelektrenega kisika. Ta energija je konstanta in konec. Katalizator na njeno vrednost nima nobenega vpliva.

Katalizator bi bil uporaben le pri reakciji 2, vendar tudi tam nebi nič vplival na velikost E2. Vplival bi le na temperaturo, pri kateri bi se pokalni plin vžgal. Npr. brez katalizatorja pri 400K, s katalizatorjem pri 300K. E2 pa bi v obeh primerih bila enaka.

Katalizatorji so zelo uporabna zadeva tam, kjer:
(a) je reakcija sicer eksoterna, a počasna
(b) je reakcija eksoterna, vendar je energetska bariera, ki loči reaktante od produktov previsoka. Katalizator jo zmanjša. Primer katalizatorja proizvodnja amonijaka iz atmosferskega dušika.

N2 + 3H2 -> 2NH3 + E1 - reakcija poteka pri nekaj 10000K (npr. ob udarcu strele)
N2 + 3H2 + Fe -> 2NH3 + E1 + Fe - reakcija poteka pri 450C in 200 bar, Fe je katalizator

Vendar pazi : E1=E2

Energije ne moremo nikoli narediti iz nič. Da bi tankali pepel in ga pokurili, da bi dobili energijo (kot se je izrazil Thomas). V avto nikoli ne bomo tankali vode, razen, če bodo izumili neki sistem hladne fuzije.

Pri gorivnih celicah pa je ideja zelo preprosta. Imamo polprepustno membrano, ki prepušča le protone (H+ torej). Ti grejo do reaktanta (prost kisik npr., lahko pa tudi kaj drugega), kjer se oksidirajo v vodo, elektroni pa grejo naokoli. Po žici torej. In vmes še malo poganjajo elektromotor. Pri teh celicah je največji problem naredit membrano. Saj so jih že kar nekaj, vendar je povsod postopek kompliciran in drag. Nekdo se bo mogel spomniti kaki enostavni postopek in uporabiti poceni materiale. Pa zadevo PATENTIRAT, pa bo bogat.