mar res poznamo vse barve?

Saj z razlicnimi barvami samo imenujemo razlicne dele spektra. In mi z ocni vidimo razpon, na katerega so oci obcutljive. Ce vzames pa kako napravo pa preko njenega displeya lahko gledas se ostale, ceprav ti ga prikaze v spektru, ki ga ti vidis. Recimo zeleno.
Je pa barva v bistvu samo interpretacija mozganov. Vprasanje ce midva zeleno enako vidiva. Oba pokazeva enako, ker sva naucena, da je ta barva zelena, a vidiva jo mogoce cisto drugace. Ceprav ni prevec verjetno.
Je pa po discworldu osma barva oktarina (barva magije:)

So ljudje, ženskega spola, ki vidijo barve, o kakršnih se nam, navadnim smrtnikom, ne sanja.

Nimajo samo RGB receptorjev, pač pa še četrti receptor.

Najprej so opazili to pri obdukcijah, potem pa so odkrili še eno živo žensko, ki vidi barve štiribazno.

Nekatere rakovice vidijo 10 bazne barve.

Kako te nove barve izgledajo? Ne bi vedu. Vem samo, da se morajo tako razlikovati od nam poznanih, kot se modra od rdeče. Povsem nova barvna kategorija in to v množini!

Mind blowing. Komej čakam, da si to inštaliram!

obstaja sicer ena barva ki je ni v barvnem spektru - v mavrici ne obstaja

nastane pa tako da zmešamo oba skrajna konca spektra
rdečo in vijolično

imenuje se MAGENTA in jo tiskarji s pridom uporabljajo

samo na žalost so jo že odkrili

Dobro, da ne igrajo multiplayer iger, ker to je pol hax!

Drugače pa si je res malce težko predstavljati neke barve ki jih mi ne moremo videti, enako kot obstajajo 3d simulacije 4d kock, ki nam v bistvu ne pokažejo ničesar, enako je, če nam nekdo na en list namala eno barvo, ki je mi ne poznamo.

Vidiš, to je pa ta posebna barva, a je lepa?

začel bi lahko z zaznavanjem ultravijoličnme in infrardeče

ali pa z zaznavo radijskih valov

morda bi res tako počasi odkrili pravi spekter svetlobe,ki je še bolj razširjen,toda kako bi se potem barvni krog sklenil?Kje bi dobila mesto Magenta?

barve vidimo zato ker imamo take zaznavne receptorje
če bi imeli kaj drugega bi videli kaj drugega - kot recimo netopir ali kaka žvau ki vidi samo črno belo ali samo del barvnega spektra
ali pa radar al isonar ki vidita pač spet čisto svoj del spektra EMV (kot tudi TV, radio...)

svetloba je pač samo del elekromagnetnega valovanja... naj omenim da elektromagnetno valovanje izven rdeče, ko gre na infra rdečo mi ljudje zaznamo kot toploto.

Tetrakromati so kul ja... (To da so pa samo zenske, ni pa nic cudnega... Fraza 'uf ti dve barvi pa sploh ne gresta skupaj', dobi cist drug pomen ;>) Hm, se se komu dogaja, da v mocnem soncu zaznava drugacne barve z enim in drugim ocesom? Jaz imam vcasih obcutek, da so na levem ocesu barve bolj 'sprane'... Hecno. :)

Insekti so fascinantni zato, ker s svojimi sestavljenimi ocesi pokrivajo skoraj 360sko sfero okrog sebe in zaznavajo okrog 600 slik na sekundo.

Meni so vsec tudi druga cutila, sluh (echo location), voh in zaznavanje elektricnih impulzov.

Hm, se se komu dogaja, da v mocnem soncu zaznava drugacne barve z enim in drugim ocesom

Ja se mi je že tud zgodil. Sploh ko se kdaj zjutri zbudim, pa je sonce že visoko(ter sije čez okno) , se na enem očesu barve vidijo bolj žive kot pa na drugem(če zamižim na enega in potem še na drugega, se lepo vidi razlika). Verjetno zaradi tega ker so si oči podobne, ne pa enake. In preden si možgani "naštelajo" pravilno barvo traja nekaj časa. Potem pa se očitno prilagodijo.

Brez da bi guglov rečem tkole:

7 kpixlov horizontale, 3 kpixlov vertikale, 10 milijonov odtenkov, 10 slik na sekundo.

To je zgornja meja, v resnici je to še precej zablurano.

> Doma imam natisnjen članek, ki obravnava naš FPS. In je zaključek pri 60-70.

Blagor mu! Potem dobro vidi TV sliko kako skače?

Kar se tiče deljenja spektra, je to povsem poljubno. Lahko bi zeleni del spektra razdelili na 10 ločenih odsekov in bi tako zeleno barvo razdelili na 10 povsem "drugačnih" osnovnih barv.

Kar se žensk tiče, jim tetrakolornost koristi pri prepoznavanju zdravja otrok. Najmanj to.

A ko pogledaš 50Hz TV, ne vidiš da skače?

Sicer je ta to max, ne pa povprečje, ko ti gledaš v določeno točko. Bom našel članek, pa predebatiramo...

>Evolucijsko smo prilagojeni, da vidimo več odtenkov zelene barve, kot ostalih. To je pa enostavno razumeti. Hrano smo si iskali po gozdu, travnikih, grmovjih... Vse v zeleni barvi. In med to zeleno barvo se je skrivala barva. Simple.

Na zeleno smo najbolj obcutljivi zato, ker je v spektru od sonca najmocnejsa. Zato so tudi rastline v glavnem zelene.

> Pa zarnice, ki utripajo ;)

Če vidiš da utripajo, še ne pomeni, da si vso dato tudi posnel. Večina bitov je šla papa.

Je pa odprto vprašanje, zakaj ni evolucija raje stunala fotosinteze na bolj energetske žarke. Zelene ali modre ali celo UV?

Odgovor je preprost. Zato ker je doslej tudi rdeče uspela izkoristiti sila majhen procent. Tudi večino rdeče odvrže. Rezerve so še velike tam kjer je.

Čakamo da se fotosintetični postopek zevoluira dalje. Ampak ne bo se več kaj dosti. Ni časa ravno na pretek več.

Nekaj zmot: vsak del v spektru definira svojo barvo - niti ne. Sicer je barva res frekvenčno odvisna na nek način, vendar se je treba zavedat, da so naši receptorji (govorim za večino - torej trije) občutljivi nelinearno na dokaj širok del spektra - vsak pokriva skoraj celotno vidno področje, le malo manj in je moč do določenih barvnih učinkov priti na različne načine.... Torej koliko je barv? Težko vprašanje.

Barva, ki jo dobimo, ko zmešamo rdečo in vijolično... in je ne vidimo?? Mogoče si mislil barvo škrlata. Sicer je ne dobimo z mešanjem rdeče in vijolične, je pa enak barvni učinek pripisan rezličnim barvnim koordinatam (ja, barvam lahko na več načinov določimo sestavne deleže - pač stvar je treba znat določit in zračunat) - torej barva škrlata je popolnoma zasičena rdeča, ali popolnoma zasičena vijolična.

Vidimo iste barve različno. Seveda! Kar nekaj vas je opazilo, da sta že levo in desno oko lahko drugačna. Seveda smo naučeni, da enakemu filtru (barva na neki površini telesa v naravi je filter) rečemo enako. Včasih se seveda skregamo na širokih mejnih področjih (turkizna?? - z ženo se nikdar ne strinjava, kje se neha zelena in začne modra)
Koliko Mpikslov ima slika očesa? Končen produkt ne more imeti več kot 1 Mpiksel - toliko je namreč (približno) vidnih živcev, ki vodijo iz očesa. Vendar je zelo pomembno, kako pridemo do tega megapiksla!! - senzorjev je nekako 120 do 130 mega. Barvnih v sredini mnogo več kot na straneh - samo par stopinj vidnega polja zaseda večina - ostali del je bolj tako za izpolnitev slike. Nato se signali predprocesirajo na nekja nivojih, preden gre slika v procesiranje dalje - pa še tam je vprašanje, kaj vse se dogaja. Tu še posebaj velja - ni vse v megapikslih!
Koliko slik na sekundo? Fusion je nekako nad 20 slik/s, vendar lahko vidimo posamezne slike tudi pri večjih frekvencah. To je zlitje tekolče slike v informacijo (film!). Motijo pa nas posamezni efekti te slike - migetanje, npr. pri monitorjih - to poznate vsi. Tudi do 100Hz nas sčasoma začne motit (večino le do 75, so pa izjeme).
Vendar lahko posamezna informacija privede do reakcije tudi v 1/1000 s. - Naš sestav je narejen kar brihtno - je več poti za različno pomembne informacije...
Če bi še malo pisal bi bilo bolje, da bi dal kar kak link do gugla...

Pa zarnice, ki utripajo

neonko lahko vidis kako utripa.

> Nato se signali predprocesirajo na nekja nivojih,
> preden gre slika v procesiranje dalje - pa še tam
> je vprašanje, kaj vse se dogaja.
> Tu še posebaj velja - ni vse v megapikslih!

Ja, procesiranje je tisto, ki je vazno. En del mozganov ti pove, da si zaznal rob, drugi del ti pove, da je to nek objekt kvadrataste oblike, ki je take in take barve, potem pa pocasi prides do tega, da je pred teboj monitor... :)

K tvoji razlagi bi dodal samo se to, da je oko na zunanji strani slabse obcutljivo in ima manjso locljivost, hkrati pa lahko zaznamo vec slik na sekundo (ce zelis videti ali monitor utripa, ga vedno pogledas malo 'od strani'). Najbrz smo dobili to moznost, ko je bilo treba oprezati naokrog ali se priblizuje kdo, ki bi nam ukradel hrano... ;)

Preberi si še ostanek - barve lahko definiramo na več načinov. Le redkokdaj v življenju opazujemo monokromatske barve (iz samo ene valovne dolžine) - običajno je kar poštena mešanica, ki lahko da enak učinek, tudi če je različno sestavljena. Če sem nejasno napisal, se pa sedaj bolj določeno izražam.

Kdo je pa TO reku?
Drugi odgovor z vrha navzdol.
Jaz pa pravim: barvo določa del spektra (lahko tudi samo ena valovna dolžina) ail pa kombinacija večih valovnih dolžin (lahko tudi vse v vidnem delu spektra) in njihova (posamična) intenzivnost.

Aja, kar se tiče magente - dobimo jo z aditivnim mešanjem rdeče in modre, ne pa vijolične. Torej, če zmešaš čisto rdečo in čisto modro svetlobo, boš dobil magenta (svetlobo).

>> Kdo je pa TO reku?

> Drugi odgovor z vrha navzdol.

A?

a žarnice ne utripajo z 100Hz? vsak polval jo "prižge", ane?
podobno kot brnenje tuljav in trafojev, ki je tud 100Hz...

Človeško oko pa temu sledi zelo približno. Toliko, da zazna utripanje. Kar pa še ne pomeni, da pobere vso dato, ki pojav spremlja. Daleč od tega. Tudi črke ne prepoznamo v 1/100 sekunde. Naprimer. Će se zelo hitro izmenjujejo, sploh ne moremo brati!

Točno tako, še več - predvidevam, da večina ljudi sploh ne opazi utripanja fluorescentke pri 100 Hz.

To ni res. Robove naprimer, prepoznava že mrežnica
Mi razložiš prosim.

Kot sem rekel - stvar semantike, kaj je slika, ali njen del. Je pa to kar navajaš ena izmed stvari, ki sem jih mislil, ko sem rekel da se del podatkov "pred" procesira. To je samo ojačanje kontrastov na malem delu vhodnih podatkov in pomaga pri kasnejšem prepoznavanju objektov, oz. njihovih detajlov.

Je pa tega še več ...