Obdelava slike - orodje Resize - Filtri

Vse o filtrih kaj? ;)
Vsak filter generira novo sliko na podlagi prejšnje. Za vsako piko v novi sliki se pogleda nekaj pik v originalu (kernel filtra) ter se jih vstavi v neko matematično formulo.
Box filter je enostaven, njegovo jedro pa takole

**
**

Torej za piko v novi sliki, algoritem pogleda kje v originalni sliki se nahaja ta koordinata (primer: ko spreminjaš ločljivost iz 1024x768 na 800x600 in filter riše piko na 400x300 se ta nahaja na 512x384 v originalni sliki) in prebere štiri sosednje pike. Ker pa se pike iz originala ne preslikajo nujno direktno v novo sliko (nadaljevanje primera od prej: koordinata (1,1) v novi sliki se preslika v (1.28,1.28) iz originala) se naredi linearna interpolacija med tistimi štirimi pikami (nadaljevanje primera - kXY je pika iz jedra: (k11 * 0.72 + k21 * 0.28) * 0.72 + (k12 * 0.72 + k22 * 0.28) * 0.28 za konkreten primer ).
Triangle je še bolj enostaven saj ima jedro samo tri točke (jasno se ga lahko tudi obrne):

*
**

Interpolacija je še vedno linearna.
Bicubic jedro je:

****
****
****
****

Interpolacija je tudi linearna, samo imaš več koeficientov in drugačne uteži, kot pri box filtriranju (da dobiš gausovo krivuljo, če se ne motim).
B-spline se mi pa zdi da jedro stane isto 4x4...

****
****
****
****

razlika je pa v tem, da čez 4 horizontalne točke v jedru potegneš krivuljo (to narediš 4x) in tako dobiš 4 nove točke vertikalno, čez katere zopet potegneš krivuljo.
Za Bell, Lanczos in Mitchell se mi ne da iskat po internetu...
Seveda je pa tukaj še fora, da monitorji izrišejo pike popravljene z gama funkcijo. Torej če imaš na sliki barvo RGB (0.5, 0.5, 0.5), boš na zaslonu dejansko videl (0.5, 0.5, 0.5)^2.2 torej (0.217, 0.217, 0.217)... Če hočeš biti res natančen, potem moraš v filtru najprej jedro popraviti z gama funkcijo, narediti aritmetiko in dobljeno vrednost spravit nazaj na linearno skalo (torej ^(1/2.2)).
Upam da kaj pomaga...

V bistvu je bilo tole tako iz glave... Bom ppoizkusil malo poiskat še kaj po internetu, ko staknem malo časa...

Jup, jedro = kernel...

Senitel hvala (saj se mi je zdelo, da je jedro = kernel, ampak ziher je ziher).

Cirecire upam da ti bo tole v pomoc:
(direkt bistvo dobis, ce si ogledas stran, do katere te vodi spodnji link ... ni ti treba brati tega mojega kvasenja ).

Osebno sicer ne filtriram filmov, le slike, ampak naj bi se
pri pomanjsavi uporabljal bilinear,
pri povecavi pa bicubic filter.
V bistvu je to sveto pravilo in se ga ne bi krsilo (seveda so izjeme in gre tudi za stvar okusa).

Omenil si se Lanczos filter - povem ti lahko, da je kernel (jedro) tega filtra 6x6, medtem ko je jedro bicubic filtra 4x4 (torej mislim, da je lanczos bolj natancen, a zato tudi casovno bolj potraten). Primeren je za pomanjsavo in tudi za povecavo (pri filtriranju slik naj bi tu vstopil v "sceno" Mitchell filter). Skratka osebno mislim, da je boljsi od bicubic filtra (doma sem sprobal na slikah in ugotovil, da bicubic pomotni sliko, medtem ko je slika po filtriranju z lancoz filtrom bolj ostra).

-----------------------------------------------------------------
POVZETEK:
Kar si ti napisal drzi (imas prav)
Ce imas cas, poskusi pomanjsati z Lancoz filtrom.
(bolj za salo kot zares ... in sporoci rezultate )

SNOC CRPAL IZ:
Bilinear VS Bicubic
-----------------------------------------------------------------

Ce sem napisal kaksno neumnost, me popravite.

par rezultatov


in zakaj 32 bitna globina nebi bila možna?
verjetno si hotel vrašat katere so dovolj razširjene da se jih uporablja.

--------------
sam tist dolg link sem ti skrajšal - P

Ma od kje vi tok veste ? Hvala.

Neki morm se prasat (upam da bo sploh smiselno):
a so vse te globine, o katerih si pisal, na voljo pri HSV, HSL - npr. a lahko uporabim 1,4,8,15,24,32 bitno globino pri HSV,HSL (sklepam da lahko, ko pravis "Mah barvne globine imaš lahko kakršne ti paše") ?

Tnx!

Glej... Monitorji prikazujejo barve v RGB-ju. Recimo BMP format tudi shranjuje slike v RGB-ju. TIFF jih lahko tudi v RGBA. JPG pa po drugi strani uporablja čist ekstra model "YCbCr", ki nima glih velik veze z barvami. HSV in HSL nista modela, ki bi se uporabljala za shranjevanje ali prikazovanje slik. Uporabljata se bolj za izbiro barve ali pa pri kakšnih algoritmih med slikami, ki so bolj prikladni za HSV/HSL kot RGBA. Dobri CRT monitorji lahko prikazujejo posamezno barvo tudi z 10 biti, kar da 1024 odtenkov rdeče, zelene in modre. LCD-ji so trenutno omejeni na 8 bitov ali manj. Ampak to je vse kar se prikaza ali shranjevanja tiče...
Ko ti obdeluješ sliko v Photoshopu ali kje drugje nanašaš nove slike na staro sliko. Novo sliko recimo prišteješ stari (po RGB vrednostih). Če boš to naredil pri 32 bitni globini (8 bitov na kanal) potem bo to lahko "dovolj vredu". Če boš naredil to pri 16 bitih se bodo začele dogajati čudne stvari bistveno prej. Tega pa sploh ne moreš naredit v 4 ali 8 bitnih paletiziranih načinih, ker ne moreš indeksov v paleto kar seštevat (na končnem indeksu, če je v tabeli, je barva, ki nima nikakršne veze z originalnima barvama). Zato potrebuješ za računanje - aritmetiko večjo natančnost. Saj tudi sodobni procesorji ne znajo seštevati 5, 6 ali 8 birnih števil, seštevajo 32 bitna (in po potrebi odrežeš odvečne bite). Grafične kartice že tudi delajo račune med barvami z več kot 16 biti na kanal. Vendar je to že tisti programerski nivo, tukaj ni več standardov. Če oceniš, da bo 32 bitov za pixel premalo jih uporabiš 128, če si lahko privoščiš toliko več pomnilnika in počasnejše delovanje.

ja samo to kar senitel pravi je to, da ko računaš moreš z končnim rezultatom prit na teh 10 milijonov barv. tako da izjava:
>>> tako da več kot 32 bitov ni potrebno


drži ko stvar gledaš od zunaj. ko pa se moreš poglobit v to kako zadevo rešit pa potrebuješ večjo barvno globino.

Določeni skenerji skenirajo z 48 bitno globino, 16 bitov za vsako izmed treh osnovnih barv RDEČA, MODRA, ZELENA.
To nato pretvorijo v 32 bitov ali manj ker ni v navadi da bi programi podpirali slike z več kot 32 bitno barvno globino.


Kje je že tista fora ko ima računalnik en bit več za zeleno?

Alpha kanal se lahko uporablja še za kaj drugega, kot samo za prosojnost (v bistvu se lahko tudi barve porabijo še za kaj drugega).
Če rabiš polprosojnost, potem se nova slika (ki ima alpha kanal v katerem je zapisana prosojnost) prepiše čez staro takole:
Barva=Barva*(1-Alpha)+Slika*Alpha
Alpho spraviš iz [0,255] na [0,1] seveda. Če je alpha 0, potem je pika povsem prosojna, če je alpha 1 potem pika sploh ni prosojna. Seveda se da to uporabiti tudi drugače.