OC test AMD SocketA procesorjev

• Sergej Berišaj :: 9. nov 2000

V našem forumu je potekalo veliko različnih razprav o tem, kateri procesor je boljši, močnejši in hitrejši. Zanimivo je predvsem to, da so bili iz teh razprav popolnoma izključeni Intelovi procesorji. Priznajmo si, Intel ga zadnje čase lomi. Zato smo se odločili pretestirati AMDjeve procesorje, od tistega najcenejšega Durona 600 prek izjemno močnega Thunderbirda 800 do elite, TBirda 900. Poklicali smo podjetje JAE, ter jih pobarali, če bi nam lahko posodili kakšen primerek na test. Zanimivo, odgovor je bil pritrdilen, navkljub dejstvu da je test napisan tudi z namenom, do kam bo procesor še zdržal. Noben od teh procesorjev še ni imel prebarvanih L1 nožic, torej se mu ni dalo spreminjati množilnika. Če vas zanima, kako to delo natančno poteka, si preberite tale članek iz naših logov, v katerem je Eraserr ta postopek podrobno opisal, tako iz strogo teoretskega vidika, kakor tudi v praksi.

Izbor operacijskega sistema in testnih programov:

O operacijskem sistemu se sploh nismo pregovarjali. Vsem je bilo jasno, da bo testna platforma Windows 2000, ker le-ti ohranijo stabilnost pri močno višjih frekvencah, kot Windowsi 98. Ostalo je še vprašanje, s katerim programom izmeriti hitrosti na tak način, da se bo dalo rezultate primerjati v tabeli. Tudi tukaj nismo dolgo čakali. SiSoft Sandra 2000 lepo in natančno izmeri hitrost procesorja v čisti računski moči, kakor tudi v hitrosti multimedijskih operacij (pri Pentiumu se ta nabor imenuje MMX in SSE, pri AMDjih pa 3D-Now! in 3D-Now! 2). Naredili smo tudi screenshote v programu WCPUID, če nam slučajno ne boste verjeli, kako za vraga smo navili Durona na tako vrtoglavo frekvenco (zdaj je še ne bom povedal, berite dalje :)).

Testni sistem:

Kaj pa trdina (hardware)? Testni primerki so se znojili na osnovni plošči Abit KT7 RAID, ki je po našem mnenju Meka za vse, željne navijanja AMDjev. Podpira nastavljanje množilnika po korakih 0.5 do 12.5x, FSB se pa da v majhnih korakih (od 2-3 MHz) naviti na 155 MHz, kar je več kot preveč za vse AMDje. Poleg tega ima tudi Highpointov ATA-100 RAID kontroler, kar nam omogoča priklop osmih IDE enot. Vsekakor plošča, vredna svojega denarja. Procesorju je temperaturo odvajal Thermaltake-ov Chrome Orb. Čeprav se nekateri uporabniki pritožujejo, da ta hladilnik ne paše na to osnovno ploščo, mi s tem sploh nismo imeli težav. Prostora je bilo več kot preveč za običajno delo. O brušenju ni bilo ne duha ne sluha. Disk je bil IBMov petnajstgigabajtnik, ki se vrti s 7200 obrati in ima podporo ATA-100 protokolu. Pomnilnika je bilo 128 MB, deklariran na 133 MHz. Vse to je domovalo v mojem ohišju, v katerem ležijo štirje 12x12cm ter dva 6x6cm ventilatorja. Stabilen dotok zraka, kaj naj rečem... Ventilatorje so krotili Matejevi šalterjiTM. OK, let's get busy :).

Odklepanje procesorjev:

Tu sem pa jaz prepustil delo lokalnemu hardware manijaku (za nepoučene: Mate), katerega smo kar pol ure prepričevali, naj odloži spajkalnik ter prime tehnični svinčnik v roke. Ko smo zavarovali položaj, je Mate porisal vse L1 mostičke tako kot je bilo treba. Duron in TBird 900 sta že v prvem poskusu uspela, TBirda 800 je bilo pa treba prebarvati še enkrat. Pač, vse v imenu znanosti :).

Duron 600:

Prvi je na vrsto prišel Duron 600. Iz njegove serijske številke se je dalo razbrati, da je bil izdelan v 31. tednu tega leta. Ker je pa ugotovljeno, da se ťstarejšiŤ Duroni slabše navijajo, smo realno pričakovali tam nekje 800-850 MHz. Njegova osnovna voltaža je 1.50 V, maksimum naše osnovne plošče pa 1.85 V. Pognali smo Sandra CPU in Multimedia Benchmark in dobili pričakovane rezultate. Sledil je reset ter pogumno navijanje. Hipoma smo povečali pomnoževalnik na 8 (8 × 100 MHz), pustili voltažo pri miru (1.5V) ter pognali računalnik, ki je na veliko začudenje vseh prisotnih naložil ter opravil vse potrebne teste. Sledil je hiter reset ter poizkus na 900. Tu pa se je zadeva malo ustavila. Popoln zagon sistema nam je uspel šele pri voltaži 1.75V. Opravili smo teste ter, seveda, še enkrat pognali BIOS. Naš naslenji korak je bil 945 (9 × 105 MHz), ki nam je tudi uspel pri voltaži 1.775V. Pri 950 MHz (9.5 × 100) smo morali povišati voltažo še za dodatnih 0.025V (1.80V). Sploh omeniti nočem, da je imel procesor takrat temperaturo že zajetnih 47° C, kar je precej več od 32° C pri 600 MHz. In ker nam naša overclockarska žilica ne da spati, smo se odločili potisniti ta procesor do skrajne meje. Voltažo smo nastavili na 1.850V (maksimum osnovne plošče) ter količnik na 10, kar znese celih 1000 MHz! Seveda nismo verjeli, da nam bo to celo uspelo, a kot pravijo ta stari, čudeži se pač dogajajo. Duron 600, procesor za okroglih dvajset tolarskih tisočakov (z DDVjem, seveda :)), smo navili na vrtoglavih 1000 MHz! 1 GHz za 20.000 SIT! Nam ne verjamete? Poglejte si spodnje screenshote! Začuda je stvar delovala stabilno. Goorx je naredil stability test (1 uro Quake III proti Mateju, verjemite mi - prava klavnica). Več od 1000 pa nismo nikakor dosegli. Najmanjši možni pospešek (10 × 101 MHz) se je končal z Blue Screenom. Ampak vseeno, dosežek in pol je spraviti Durona iz 31. tedna izdelave na 1000 MHz, kar znese 166% originalne hitrosti.

Thunderbird 800 in 900:

Odlično overclockabilnemu Duronu sta sledila še njegova močnejša, hitrejša ter predvsem dražja bratca, Thunderbird 800 in 900. Prvi je bil narejen v 37. tednu tega leta, drugi pa v 38. To naj bi pomenilo boljšo overclockabilnost. Seveda smo se takoj spravili k delu. Osnovna voltaža za oba procesorja je zajetnih 1.75V. To se nam je zdelo nekam veliko in smo poskusili z nižjo voltažo. Nastavili smo jo na 1,65V in poizkusili z zagonom računalnika. Ta se je zbudil in deloval pravilno. S tem smo si pridobili kar nekaj prostora za manevriranje. Namesto prvotnega volta, smo imeli 2,5V. Oba procesorja sta dosegla svoj maksimum pri 1050 MHz. Vseeno je to zelo velika pohitritev (250 MHz / 150 MHz). Pri 1050 MHz sta oba procesorja dosegla identičen rezultat, kar je logično, saj sta imela enak pomnoževalnik.

Zaključek:

AMD Duron je prvak, to vemo vsi. Za tako nizko ceno ponuja pač vse, kar se ponuditi da. Vsi, ki imate vsaj malo žilice za navijanje in vam hitrost v matematično namenskih programih ne pomeni veliko, hitro posezite po Duronu! Z velikim potencialom za navijanje ter izjemno nizko ceno je absolutni prvak v svoji kategoriji. Če ste pa poslovnež, ki za navijanje noče slišati, hoče stabilno ter matematično močno enoto, posezite po Thunderbirdu 800. Za procesor z dvakrat več predpomnilnika ima odlično razmerje med ceno in zmogljivostjo. Thunderbird 900 pa žal ponuja premalo za svoj denar, saj je med TBirdom 800 in 900 zelo majhna razlika. Odločitev pa je še vedno vaša...

Zahvaljujemo se podjetju JAE, Brnčičeva 13, Ljubljana, za posojo Durona 600 ter Thunderbirda 900. Brez njih izvedba tega testa ne bi bila izvedljiva. Če hočete kupiti katerega od teh procesorjev, jih kar pokličite na tel.št. 01 589 62 00, kjer vam bodo rade volje kakega prodali :).

Thunderbirda 800, Chrome Orba, Abit KT7 ter ostale komponente je na svoj rizik posodil Goorx. Svaka mu dala :).

Duron 600
Plusi	Minusi
cena overclockabilnost nova tehnologija zmogljivost glede na ceno hiter sintetični del	visoka temperatura delovanja energijska požrešnost drage mati&"269;ne plošče

TBird 800
Plusi	Minusi
izjemno močna matematična enota veliko predpomnilnika hitro notranje vodilo	segrevanje do neba energijska požrešnost slabše overclockanje, kot pri Duronu

TBird 900
Plusi	Minusi
izjemno močna matematična enota veliko predpomnilnika hitro notranje vodilo	segrevanje do neba energijska požrešnost slabše overclockanje, kot pri Duronu premalo ponuja za svojo ceno