Intel Celeron2 566MHz

• Miha Brodarič :: 5. jun 2000

Intel Celeron2 566MHz (66 x 8,5)

Coppermine core, 0,18 mikronska tehnologija

32 kb L1 cache

128 kb L2 "on-die" cache delujoč s frekvenco procesorja

SSE SIMD instructions

370 pinski FC-PGA format izdelave

1,5 Vcore

66MHz zunanja frekvenca (fsb)

Malce zgodovine:

Od prve predstavitve Intelove družine t.i. low-end procesorjev z imenom Celeron je minilo malce več, kot dve leti. Intel je prvega Celerona predstavil Aprila 1998. Bil je izdelan na podlagi Pentium2 (Slot 1, 512KB L2 cachea s polovično hitrostjo procesorja) procesorja s to razliko, da so mu popolnoma odstranili L2 cache, na voljo pa je bil v 266MHz in 300MHz verziji. Za performanse teh dveh procesorjev bi lahko rekli, da so bile zares porazne, saj je bil učinek oziroma neučinek kombinacije 66 megaherčnega vodila z ničelnim L2 cachem katastrofalen. Ta procesor ni nikakor upravičil niti svoje dokaj nizke cene, četudi se ga je dalo zares lepo naviti na 400MHz (266MHz verzijo) in več. Pomanjkanje, oz. neprisotnost L2 cachea je bila usodna za prvega Celerona, zato ni doživel uspeha pri uporabnikih in je bil hitro pozabljen. Vendar se Intel ni dal! Avgusta istega leta je predstavil novi rod Celeron (oznaka A) procesorjev, spet grajenih na podlagi Pentiumov2. Zgrajeni so bili okoli "Mendocino" jedra ter izdelani v 0,25 mikronski tehnologiji. Intel ni ponovil napake prve serije Celeronov, zato je drugemu rodu namenil 128KB L2 cachea, vgrajenega na sam čip in delujočega s frekvenco procesorja (za malo manj vedne: tak cache se imenuje "on-die" cache). Zgodba s temi procesorji se je odvila popolnoma drugače kot s prvim rodom, saj je Intel s tem procesorjem zares zadel žebljiček na glavico.

Novi Celeroni so bili podobno hitri kot dražji Pentium2 procesorji, predvsem zaradi cachea vgrajenega v sam čip, ki je bil tudi enkrat hitrejši kot cache enakofrekvenčnih Pentiumov2. A ne le to! S to družino Celeronov se je začelo zares pravo overclockanje, navijanje, friziranje, kakorkoli že rečete temu konstruktivnemu početju :). Celeron 300A je postal izbira številka 1, saj se ga je dalo zelo lepo in brez problema naviti na 450MHz (100MHz fsb) in več! Pri tej frekvenci je Celeron skoraj brez problema konkuriral veliko dražjemu, takrat najhitrejšemu procesorju Pentiumu2 450MHz. Ne le, da se je navijala lepo 300MHz verzija, tudi 333MHz in 366MHz sta bili izredno popularni za navijanje. Največ za svoj denar je ponudil nemara prav 366MHz Celeron, ki je lepo obratoval na 550 mhz in včasih (z ekstremnimi metodami hlajenja) tudi več, kar je bilo za čase ob predstavitvi taistega procesorja izredno veliko (in še zmeraj je kar zadovoljivo)! Ta družina Celeron procesorjev je živela vse do današnjih dni (predstavljene so bile 300, 333, 366, 400, 433, 466, 500 in 533MHz verzije, od 366MHz verzije dalje tudi v novem pakiranju - 370 pinskem PPGA formatu, ki je bil cenejši od Slot1 formata), tako da je iz Intelovih laboratorijev moralo že priti nekaj novega, svežega, saj je omejitev na 66MHz vodilo in pomanjkanje SSE (Pentium-3) instrukcij že dodobra načelo dobrega starega Celerona (konkurenca v obliki AMDja pa tudi ni počivala). Se je to zares zgodilo s predstavitvijo novega roda Celeronov, s Celeronom2?

Intel Celeron-2 566 mhz:

Po predstavitvi Pentium3 Copperminea (kot odgovor na AMDjevega Athlona), ki je zgrajen v 0.18 mikronski tehnologiji, ima 256KB on-die cachea ter je izdelan v novem 370 pinskem FC-PGA formatu, se je šušljalo, da bodo novi Celeroni narejeni prav na podlagi teh zares dobrih (zelo overclockablini in hitri) procesorjev. Glede količine L2 cachea, se je predvidevalo da bo ostala enaka prejšnji, torej 128KB. špekulacije so se pojavljale predvsem glede FSBja novega Celerona, saj stara 66MHz frekvenca na žalost nikakor več ne zadošča današnjim aplikacijam in igram. Vsi smo potihem upali na 100MHz fsb ter vnovičen boj med dražjim Pentiumom3 ter cenejšim Celeronom (navitim, seve).

Torej, novi Celeron je tu! Predstavljen je bil v treh verzijah, 533MHz (zopet oznaka A), 566MHz in 600MHz. Pri nas se (s sicer enomesečno zamudo) na žalost dobi zaenkrat samo in le 566MHz verzija, katero smo si tudi mi izborili za testiranje. Naj omenim nezanimanje ter predvsem nevednost (in morda neznanje?) naših računalniških podjetji ter njihovih uslužbencev (seveda so izjeme), saj jih večina še vedno ne ve, da Celeron2 sploh obstaja. Zares žalostno!

Polpoln spisek tehničnih specifikacij:

• Coppermine128 jedro, izdelano v 0.18 mikronski tehnologiji
• 533/56/600MHz modeli (8/8.5/9.0x množilniki)
• 32KB L1 cache (16KB za podatke in 16KB za ukaze)
• 128KB L2 integriranega cacha delujočega pri frekvenci procesorja (256bit Advanced Transfer Cache)
• Advanced System Buffering; SSE SIMD-set ukazov
• 370pin FC-PGA Socket-370 CPU pakiranje
• GTL+ sistemsko vodilo pri 66MHz
• 1.5V Vcore

Celeron po pričakovanjih JE izdelan na podlagi Pentium3 Copperminea, ima tudi tako željene SSE instrukcije, vendar mu je še vedno namenjena le počasna 66MHz zunanja frekvenca. Novi Celeron JE v bistvu Pentium3 Coppermine, kateremu so električno onesposobili 128 kb L2 cacheja, to pomeni, da L2 cache dela s popolnoma enko hitrostjo kot oni na Pentiumu-3, zatorej je zmotno razširjeno mnenje, da je cache na novem Celeronu počasnejši in cache latency višja od Pentiuma3. Voltaža Celerona je manjša zato, ker deluje le na 66MHz zunanje frekvence.

Novi Celeron se od starega dobrega Mendocina razlikuje po postopku izdelave (0,18 mikronski - manj se greje), formatu (370 pin FC-PGA), voltaži procesorja (1,5V - zopet se manj greje) ter po dodanih SSE instrukcijah. Vendar ne le to, cache na novem Celeronu obratuje dosti hitreje - 256bit Advanced Transfer Cache, proti staremu, ki je le 64 bitni. Po Intelovih besedah naj bi bila to odločilna (poleg SSE dodatka) prednost novega Celerona pred starim. Po naših testih sodeč pa novi 256 advanced transfer cache ne pride do izraza pred starim 64 bitnim.

Overclockanje novega Celerona:

Na srečo novi Celeron ni izgubil zelo lepe lastnosti starega rodu. Novi Celeron se namreč navija zelo zelo dobro (kokr se seveda tudi Pentium3 Coppermine). To je bržkone posledica 0.18 mikronske tehnologije in on-die cachea. Naš testni primerek je brez problema delal 2 dni 100% stabilno na 850MHz (8,5x100 fsb; 1,65v) in to s popolnoma navadnim (700SIT vrednim :)) hladilnikom. In ne le to! Procesor se mi je lepo zbudil in "zbootal" v Windowse98 pri hitrosti 893MHz (8,5 x 105 fsb;  1,75v), vendar je bil na tej frekvenci dokaj nestabilen, predvsem zaradi visoke sobne temperature (pač poletje :)) ter navadnega hladilnika (ko bi le v danem trenutku imel kak zares dober aftermarket hladilnik, namreč Golden Orbov je v Sloveniji zaenkrat zmanjkalo :(. No, stabilen je bil le vseeno dovolj, da sem opravil par testov pri 893 mhz. Naj povem še, da se mi je procesor tudi zbudil pri 952 mhz (8,5x112 fsb; 1,85v) vendar je odpovedal pri "bootanju" v Windowse.

Možnosti za navijanje (seveda z dobrim hlajenjem) so pri novem Celeronu zares fenomenalne. Z gotovostjo lahko trdim, da bo vsakemu od vas, ki si ga boste omislili, delal na 850MHz z navadnim hladilnikom. Nekateri od vas, ki posedujete močnejše hladilne stvaritve, bodisi dobre aftermaket hladilnike, peltierje, vodno hlajenje ali nemara dušik v tekočem stanju :), pa se lahko nadejate frekvenc, ki bodo lepo presegele 900MHz ali morda magičnih 1GHz.

Prednost, ki jo ima novi Celeron pred močnejšim bratom Pentiumom3 Coppermine je v tem, da pri navijanju ne trpi niti RAM niti AGP (grafična kartica). Tako lahko mirne volje pri navijanju uporabite kako dobro matično ploščo, ki bazira na dobrem starem BX čipovju in ki bi na žalost pri navijanju Pentiuma3 odpovedala, ne toliko zaradi RAMa (dobri 133MHz moduli gredo lahko lepo čez 150 fsb!!), vendar predvsem zaradi grafičnih kartic. Po drugi strani pa prav visoke frekvence AGP-ja (če vam kartica zdrži) in RAMa pri navijanju Copperminea dajo dodatno hitrost na BX ploščah. Druga možnost je uporaba matične plošče, ki bazira na VIA Apollo Pro133A čipovju (ena izmed najboljših izbir, če ne že najboljša ta hip je ASUS P3V4X, katero si na srečo lastim tudi sam). Plošče, ki bazirajo na tem čipovju imajo kar nekaj prednosti pred ostarelim BX čipovjem. Te plošče so zares idealne za navijanje Pentium3 Coppermineov, saj omogočajo brezskrbno navijanje prek 133 fsb (ne trpi AGP, ker je možnost 1/2 dividerja) poleg tega pa procesor s pomnilnikom NE deluje sinhrono, zatorej lahko spreminjamo tudi hitrost pomnilika (+/- frekvenca PCI vodila, v primeru 100MHz fsb je to 33MHz). To še kako prav pride pri navijanju novih Celeronov, saj lahko tako navijemo procesor na 100 fsb (850MHz) RAM pa iz 100MHz dvignemo na spoštljivih 133MHz ter tako dobimo dodatno hitrost gratis! To sem seveda naredil tudi sam, rezultati pa sledijo.

Test:

Testni računalnik
Procesor:	Intel Pentium3 550MHz (Coppermine), (Abit Slotket 3); Intel Celeron2 566MHz, (Abit Slotket 3)
Mat. plošča:	ASUS P3V4X
SDRAM:	128 MB 133MHz 7ns
Graf. kartica:	Creative Geforce 32 mb SDR (5,13 verzija referenčnih gonilnikov)
Disk:	IBM DJNA 9,1 GB, 7200 rpm, udma66
Softver:	Windows98, Quake3Arena, Sisoft Sandra 2000, 3dMark2000

Sisoft Sandra 2000 (CPU Benchmark):

Sisoft Sandra 2000 (Multimedia CPU Benchmark):

Obrazložitev testov in zaključek:

Testi lepo pokažejo, da je Intelu končo uspelo narediti to, kar je imel v mislih s svojim prvim Celeronom. Dejansko je Celeron prišel na raven, ki je namenjena low-end računalniškim sistemom, čeprav se ga da je naviti na ogromnih 850MHz. V Quake3:Areni so vsi testi, razen NORMAL 16 bit, 640x480, zelo podobni. To je odraz grafične kartice in ne samega procesorja, saj je več kot očitno, da je tukaj zaviralec za višje FPSje GeForce in ne procesor. Se sprašujete kateri sistem je imenovan xtreme? Odločil sem se samo podati za primerjavo, kakšna je dejanska razlika, če poleg navitega Pentiuma3 825MHz naviješ še Creativovega GeForca iz originalnih 120MHz (core) / 166MHz (RAM) na lepih 150MHz/190MHz. Razlika je predvsem pri 32 bit renderiranju in visokih resolucijah zelo očitna!! Isto se zgodi, če navijete GeForca na sistemu z novim Celeronom. Koliko v tem primeru profitirate, si izračunajte sami (izračunajte % pri mojem xtreme sistemu in jih vnesite v Celeron sistem, domača nalogica pač :)). Rezulati pri Pentium3 sistemu so opazno boljši tudi zaradi hitrejše frekvence pomnilnika (150MHz).

Intel Celeron2 566MHz dejansko ni slaba izbira, v kolikor ga seveda mislite naviti na 850MHz oziroma več. Za svoj denar (če je navit) ponuja kar dosti, čeprav ne gre pričakovati čudežev. V nobenem primeru ne priporočam nakup tega procesorja, če ga ne mislite navijati!! Raje se odločite za kako 500MHz (okoli 25 000SIT) verzijo strejšega rodu, saj razlike skoraj ne boste videli. Če bi cena padla iz nič kaj low-endowskih 43 900SIT z DDV, kolikor morate sedaj odšteti zanj, na okoli 35 000SIT, bi nakup skoraj zagotovo priporočali, tako pa procesor niti ni tako poceni, za to kar ponuja, je pa kar ugodna nadgradnja vašega starega sistema (če imate vsaj kakšno izmed boljših BX plošč, ki omogočajo navijanje, seve :)), ne da bi morali menajti RAM oziroma matično ploščo.

Nenazadnje naj se res lepo zahvalim podjetju Mlacom d.o.o., ki nam je omenjeni, dolgo pričakovani procesor odstopilo za test (ko bi nam ga vsaj pustili obdržati:)). Naj poudarim, da je zaenkrat možno samo in le v tem podjetju kupiti novega divjaka. Cena ostaja ista, kakor je bila izpred nekaj vrstic, in sicer 43 900SIT z vključeno denarno podporo lenih poslancev (aka. DDV :)).

P.S.: AMDjev paradni konj Duron, ki naj bi ostro konkuriral novemu Celeronu tako po ceni kot po zmogljivostih (no..AMD pravi da bo cenejši in hitrejši obenem :)) je tik pred vrati... Zatorej vam morda lahko priporočamo, da lahko malce še počakate z nakupom. Kot vedno boste vse kar je treba vedeti o Duronu (in vsemu ostalemu, seve) izvedeli prav tukaj, na www.slo-tech.com!

Plusi	Minusi
-dokaj ugodna nadgradnja vašega starejšega sistema, -overclockabilnost	-malce predrag za to kar ponuja, -hitrost, -nič novega