» »

Plextor PX-W4012TA

Na trg se je s tekočih trakov Plextorjevih laboratorijev prebil njihov najnovejši CD zapisovalnik - PlexWriter PX-W4012TA s kodnim imenom Windsor. Posebnost tega novega tlačkomata je zaenkrat nejhitrejša deklarirana hitrost pisanja na CD-R in CD-RW medije. Na prve lahko tako piše s kar 40-kratno hitrostjo, medtem ko na prepisljive ploščke piše z zaenkrat rekordno 12x hitrostjo. Zanimivost tega pekača je tudi to, da piše hitreje kot bere (40x), da je njegova notranjost popolnoma črna ter da ima nekaj zanimivih tehnologij. Se vam že cedijo sline? Pa poglejmo, kaj novega prinaša ta rekorder v peki srebrnih medijev.


Kako in kaj?

Test je bil zelo podoben mojemu prejšnjemu testu pekačev. Po eni strani zato, da boste lahko rezultate primerjali ter po drugi zato, ker se mi zdi to najboljši način za testiranje zapisovalnika. Zopet sem uporabil tri programe za osnovne teste (Nero Burning ROM, SpeedCD ter CDex) ter še dva dodatna programa (PlexTools ter InCD) za testiranje naprednih funkcij dotičnega sukalnika. Oba programa, ki jih dobite v škatelni verziji zapisovalnika, sem vam tudi podrobno opisal, da boste vedeli, kaj lahko pričakujete.

SpeedCD že poznate. Izmeri vse možne hitrosti ter specifikacije pogona pri branju ter naredi DAE (Digital Audio Extraction) test, ki nam pove, pri kakšni hitrosti sukalnik kopira glasbo s ploščka na trdi disk. Nero Burning ROM vam, upam vsaj, tudi ni tuj, zato ga ne bom opisoval. Naj povem le to, da z različico 5.5.6.4, ki sem jo uporabil pri prejšnjem testu, nisem mogel peči s tem zapisovalnikom. Program sploh ni zaznal naprave in je lahko peko le simuliral oziroma ustvarjal slike (image file). Ker sem imel škatelno verzijo Plextorja, je bil priložen CD z Nerotom 5.5.7.3., ki je seveda deloval brez problema. Tokrat sem zapekel šest različnih medijev:

Zopet sem si sestavil testne sestavke. Na 700 MB medije sem pekel 703 MB, na en 74-minutni CD-R sem zapekel glasbo ter na drugega 649 MB podatkov. Na CD-RW je bilo pretočenih enako podatkov kot na navadni 74-minutni medij, torej 649 MB. Zopet sem imel pri pisanju vključen "data verification", da sem testiral, ako je pri snemanju prišlo do kakršnihkoli napak. Vse 80-minutne medije in 74-minutnega sem pekel s 40-kratno hitrostjo, glasbo s 4x ter CD-RW z 12x. Vse CDje sem zaključeval (finaliziral), saj so bili vsi skoraj popolnoma polni. Naslednje testno orodje je CDex. Je program, ki hitrost in kvaliteto DAE pokaže na praktičnem primeru. Zopet sem preoblikoval Iron Maiden - Best of the Beast; The Number Of The Beast 4:49, ter zapisal čas, v katerem mu je uspelo pretvoriti cel komad. Kot sem omenil, sem zapisal tudi eno glasbeno zgoščenko, ki sem jo zopet preizkusil v dveh prenosnih predvajalnikih, in sicer v Panasonicovem DiscMan SL-S450 MASH z vklopljenim X-DSSP (Extra Digital Sound Shock Protector). Pri vklopljenem X-DSSP-ju ima sluhator probleme s slabo zapisanimi mediji v obliki preskakovanj ter pokanja ("jitter"). Drugi bralnik zgoščenk je bil Sony DiscMan D-EJ725, ki je eden najboljših na trgu spljoh (a je spljoh spljoh beseda? :) --Sergio)in je zelo adaptiven na kakršnekoli glasbene CDje.


PlexTools

Kot prvi dodatni program je konglomerat PlexTools, ki je bil priložen v škatli na posebni zgoščenki. Na istem CDju je še priročnik za uporabo tlačkomata. Kaj je PlexTools? To so pripomočki za vašega PlexWriterja. Tako program prikaže osnovne podatke o vašem pogonu, o verziji programske opreme (firmwarea) ter bližnjico za njega posodobitev, nastavitve pečenja ter branja in ostalih funkcij. Tu je tudi predvajalnik zgoščenk, pomočnik za kopiranje CDjev on-the-fly, program za digitalno ekstrakcijo glasbe, izdelovalnik audio CDjev, pripomoček za formatiranje prepisljivih medijev, pokazitelj informacij o vstavljenem mediju in tester cedejev. Naj vam opišem posamezne funkcije programa po postavkah.


Ahead InCD

Kaj je pa to spet za en program, me boste vprašali? Veste kaj je Mt.Rainer? Ne, to ni gora nekje bogu za ritjo (v bistvu je Mt.Rainier prav to :) -Sergio), temveč format oziroma standard, ki nam bo omogočil, da bomo lahko ploščkovne prepisljive medije uporabljali namesto disket. Da, pogon ter operacijski sistem bosta strojno ter gonilniško podpirala, da bomo lahko na CD-RW medije pisali in brisali kar s "primi in odnesi" (drag&drop) metodo. Tako bomo lahko datotekice in mape prenašali z diska na CD ter jih poljubno brisali ali dodajali nove. Tako kot disketa, le veliko hitreje in z več prostora. No, medtem, ko na ta format še čakamo, so se pojavili programi, ki podobno ponujajo kljub temu, da pogon oziroma operacijski sistem Mt.Rainerja še ne podpira. Eden takih je tudi Aheadov (ustvarjalci Nerota) InCD. Kaj vse ponuja dotični programčič? Vse, kar sem zgoraj naštel, je InCD. Tudi druge aplikacije lahko pišejo na prepisljive medije z posredno uporabo tega programa. Tako lahko, recimo, nastavimo, da nam neka igra (če si lahko izberemo destinacijo shranjevanja) shranjuje položaj direktno na zgoščenko in ga tudi odčitava od tam. Naslednja prednost je prenos podatkov, ki se sedaj prenašajo kot zelo majhni pakteki in zato je možnost, da bi zmanjkalo predpomnilnika znižana na minimum. Če prekinemo zapisovanje med delom, ostane na mediju tisto, kar je bilo do tistega trenutka zapisano in lahko nato nadaljujemo od tam naprej. No, do sedaj sem vam povedal samo dobre lastnosti tega programa, na žalost pa ima tudi slabe.

Prva je dolgotrajna priprava zbrisljivega medija na UDF (Universal Disk Format) format. Ko vstavimo primeren prepisljiv medij, se zažene InCD in vpraša, če želimo pripraviti plošček na uporabo za paketno pisanje. Če izberemo da, bo program plošček formatiral z UDF 1.50 sistemom. To traja nekaj več kot 8 minut. Nato preveri, če je vse v redu (3 minute) in nato plošček ponovno formatira (8 minut). Za konec še enkrat preveri (3min) in voila, medij je pripravljen. Vse skupaj tako traja več kot 22 minut, pri strejših pekačih s 4x prepisovanjem pa še veliko več. Naslednji problem je zmanjšanje razpoložljivega prostora. CD z UDFjem lahko sprejme le še 530MB. Res je, da je to proti disketi ogromno, toda grenak priokus ostaja, da je šlo 120 MB rakom žvižgat. Ne, nisem še končal s slabostmi. Vsakič, ko želimo UDF medij uporabiti kot navaden CD-RW, sicer lahko izkoristimo celoten prostor 650-ih megabajtov, toda pred standardno uporabo bo potrebno medij še hitro izbrisati. Zato bo potrebno, ko ga bomo nekoč zopet želeli uporablajati preko InCD-ja, ponoviti postopek formatiranja. Največji problem pa je ta, da zgoščenk, zapisanih na ta način ne boste mogli uporabljanti kar povsod. Za branje tega formata na drugih računalih boste potrebovali InCD UDF Reader. Ta program sicer ni velik (802kB), tako da ga lahko s seboj nosite tudi na disketi, toda še vedno je to velika omejitev, ki je ne gre spregledati. Oba programa lahko dobite na domači strani proizvajalca. Sedaj pa se že končno lotimo testa!


Test branja in DAE

Hitrost branja:
začetna: 19,03x
končna: 42,60x
povprečna: 32,27x
Prehodni čas:
tretjinski: 145 ms
polni: 222 ms
naključni: 122 ms
Poraba procesorja:
1x: 0%
2x: 1%
4x: 3%
8x: 7%
Hitrost:
spin up: 2,08 s
spin down: 4,14 s
Čas:
izvrženja: 1,64 s
"loadanja": 9,07 s
prepoznavanja: 9,98 s
DAE:
kvaliteta: 10/10
hitrost: 30,19x
čas CDex: 34 s

Kakšno sintezo lahko povlečemo iz teh podatkov? Pa poglejmo! Vsekakor je hitrost branja povsem spodobna za štiridesetkratni sukalnik (ena izmed boljših), saj preseže celo hitrost 42x na zunanjem obodu. Zakaj se niso pri Plextorju odločili za hitrejše branje? Recimo 48x ali celo 52x? Enostavno zato, ker so ugotovili, da lahko mediji slabše kvalitete zaradi majhnih poškodb na notranjem robu, temperature in velike centripentalne sile, pri tako veliki hitrosti celo celo razpadejo. O tem smo že poročali v eni izmed naših novic, tako da to ni nič novega. Je pa 40x CAV (konstantna kotna hitrost ploščka) povsem dovolj, itak pa med 48x in 40x branjem ni take razlike, da bi se zanjo splačalo tvegati - vsja tako pravijo Plextorjevi strokovnjaki. Prehodne čase so sicer malce popravili in jih znižali, toda še vedno so precej višji od konkurence. Teacov 40x model ima recimo tretjinski prehodni čas le 88 ms, medtem ko potrebuje za to PlexWriter 145 ms. Saj ne da bi bilo zelo občutno, toda številka je številka.

Plextorji so znani tudi po tem, da ob branju porabijo zelo malo procesorskega časa. Tako je maksimalna obremenitev procesorja pri osemkratnem branju le sedem odstotna. To omogoča Ultra-DMA 33 vmesnik, ki razbremeni CPU. SIcer to podpirajo tudi drugi pekači, toda PlexWriterji ga izkoristijo najbolje. Kar se tiče podatkov o hitrosti ter časih, si oglejte tabelo, če vas zanima, toda le-ti niso življenjsko pomembni. Pokaram naj zopet le blazno počasen pladenj, ki enako kot pri 24-kratniku leze kot polž. Je pa tih, vsaj nekaj mu gre. Hitrost digitalne ekstrakcije .cda filetov je pohvalno hitra ter zanesljiva. Več kot 30-kratna hitrost se odraža tudi pri programu CDex, kjer ima pogon boljši čas kot marsikateri (če ne kar vsi) 40x pogoni. Za kompresijo 4:49 dolgega komada potrebuje pičlih 34 sekund.


Test pečenja

CD-R:
Plextor 80min/700MB (visoka kvaliteta)
čas pečenja 40x: 3:28
pregled pravilnosti zapisa: vse OK
BURN-proof: 4x preprečen izpad podatkov
Princo 80min/700MB (2x-24x)
čas pečenja 40x (dejansko 32x): 3:49
pregled pravilnosti zapisa: vse OK
BURN-proof: /
SmartBuy 80min/700MB (16x)
čas pečenja 40x (dejansko 32x): 3:48
pregled pravilnosti zapisa: vse OK
BURN-proof: /
SKC 80min/700MB (1x-8x)
čas pečenja 40x (dejansko 24x): 4:10
pregled pravilnosti zapisa: vse OK
BURN-proof: 1x preprečen izpad podatkov
TDK 74min/650MB (1x-16x)
pečenje glasbe pri 4x z vklopljenim VariRec-em pri privzeti vrednosti 0
CD-RW:
Plextor 74min/650MB (4x-10x)
čas pečenja 12x: 6:53
pregled pravilnosti zapisa: vse OK
popolen izbris: 6:51
hitri izbris: 34s

Pa si oglejmo izvajanje primarne funkcije testirane komponente - zapisovanje podatkov na male okrogle ploščice. Najprej si oglejmo način snemanja. Plextor ostaja pri tehniki Zone-CLV, kljub temu, da je precej izdelovalcev presedlalo na P-CAV način vrtenja ploščka. Kaj ta dva kunštna (pisca članka naprošam, da se uporabi izraza "kunštna" v prihodnosti radi lastnega zdravja ogiba --Sergio) izraza pomenita? Bistvo P-CAV (Partial-Constant Angular Velocity) načina je konstanten, stalen in nespremenljiv RPM (obhodni čas). Kotna hitrost se pri vrtenju ne spreminja, ne glede na to, kateri predel CDja laser bere oziroma zapisuje. To pomeni, da se podatki na zunanjem obodu ploščka berejo in zapisujejo precej hitreje kot tisti, ki so bolj na notranjem robu. To privede do tega, da za pisanje ploščka potrebujemo konstantno spreminjanje moči laserja, da so vsi podatki zapisani enako. To Plextorju ni všeč, saj pravijo, da bi morali kompenzirati pri kvaliteti in natančnosti, če bi želeli uporabljati ta način pisanja, tega pa nočejo, kljub malce počasnejšem delovanju njihovega načina. Zato so raje sprejeli način Zone-CLV (Zone-Constant Linear Velocity) za privzetega. Ta način sem že opisal v prejšnjem članku o pekačih, a za tiste, ki ga niste prebrali, vam prilagam dobesedni navedek z nekaj spremebami:

Sam CD se teoretično razdeli na več delov ter se nato posamezne odseke zapisuje pri določenih hitrostih vrtenja in hitrostih pečenja (moči laserja). Sem zakompliciral? Naj pojasnim. CD začne peči v prvem delu pri neki konstantni hitrosti. Ko doseže drugi del (drugo cono) se hitrost pisanja poveča - pri naslednjem prehodu enako. To pomeni, da če pečemo CD pri 24x, bo prvih 6 minut zapekel pri 16x, od šeste do šestnajste bo pekel z 20x hitrostjo, šele nato pa bo preskočil na končno hitrost, 24x. No, pri pri tem PlexWriterju je malce drugače, saj je končna hitrost malce višja, a način ostaja isti. Začne pisati z 20x, v 10. minuti dvigne na 24x, nato pri 30 minutah na 32x in na 40x pri 58. minuti. To nam dostavi povprečje pisanja 29,91X. Glede na 32-kratnike, ki imajo okoli 26,9x to ni tako veliko, kot bi si lahko mislili ob nazivni hitrosti. Še zanimivost: hitrost vrtenja ploščka ob začetku je 9800 obratov na minuto :).

S tem načinom sicer nekaj izgubite na hitrosti, toda kvaliteta naj bi bila precej boljša.

O samih rezultatih zapisovanja nimam kaj pripovedovati, saj lahko vse vidite v tabelah. Je pač najhitrejši rekorder, ki nam je trenutno na voljo. Lahko rečem samo to, da se Zone-CLV zelo dobro obnese, prav tako PoweRec-II. Kot vidimo, lahko z Zone-CLV načinom zapisujemo zelo dobro tudi CDje slabše kvalitete pri višjih hitrostih, saj je vseeno bolj natančno od P-CAVa. Yamaha iz prejšnjega testa, na primer uporablja P-CAV. Kot najbrž veste, sem imel z njo precej težav s slabim oziroma nepopolnim zapisom ter čudnim delovanjem prepoznavanja kvalitete medija (SmartBurn). Za PoweRec-II pa res lahko potrdim, da je dober. Kar poglejte si. Bi si sami upali zapisovati na 8-kratne CD-Rje kar pri 24-kratni hitrosti? Kako bi vedeli, da je ta hitrost še primerna, če ne bi prej sprobali in uničili kakšnega cedeja ali dveh? Ali pa 16x mediji, ki sem jih zapisoval pri 32x in ni prišlo do nikakršnih napak? PoweRec-II (prilagajanje hitrosti snemanja glede na kakovost medija) je res uporabna zadeva in vam bo prihranila marsikak medij ter marsikatero minuto čakanja na zapeko.

Pa razložimo še, kaj je VariRec. Sestavljanka prihaja iz dveh besed: Variable in Recording. Po naše to pomeni "spremenljivo snemanje" (kot verjetno že veste). In kaj vse to spet pomeni? Pomeni, da lahko spreminjamo moč laserja ko, pečemo CD-DAje in CD-Rje pri štirikratni hitrosti v načinih TAO (Track at once) ali DAO (Disc at once). Z majhnimi spremembami moči laserja lahko popravimo kompatibilnost z nekaterimi starješimi in izbirčnejšimi ploščkovnimi predvajalniki in odpravimo napake pri branju (jitter) glasbe. Lahko nastavljamo vrednosti od -2 preko 0 do +2. Pri ekstremih lahko povzročimo tudi popolno inkompatibilnost z različnimi CD igratorji, tako da pretiravati ne gre. Pri Plextorju pravijo, da je osnovna privzeta nastavitev 0 najbolj optimirana za največjo kompatibilnost in najmanjši jitter. Takole izgleda neke vrste graf VariReca:

Sicer ima pa ta tehnologija eno pomanjklivost. Dela samo pri 4x hitrosti! Sploh še veste, koliko časa se potrebuje za zapeči štirikratno? Kdo bo pa čakal? Na ta način sem si zapekel nek gasbeni cede in moram reči, da je kvaliteta res dobra. Moj izbirčni discman ni pokazal nikakršnih težav in tudi stolp ter ostali predvajalniki niso nič težili s preskakovanjem in prasketanjem. Sicer pa so pri štirikratnem snemanju po mojem mnenju vsi pekači dokaj dobri.

Še eno stvar so naredili, da bi izboljšali kvaliteto zapeke predvsem glasbenih CDjev. Ko odpremo pladenj, nas preseneti, da je le-ta popolnoma črn. Prav tako tudi notranjost (ne, ni zaradi teme). Zakaj? kot veste se svetloba oziroma žarčenje bolje vpija v temne barve kot v bele, ki ga odbijajo. To pomeni, da bi se moralo nekoristno, odbito žarčenje vpiti v notranjost pogona in se ne ponovno odbiti od pladnja na plošček, kot se to zgodi pri ostalih pekačih. S tem naj bi še izboljšali kvaliteto pri zapisovanju. No, to je vse, kar se tiče glasbe.


Še nekaj omembe vrednih stvari

PlexWriter PX-W4012A naj bi z nadgradnjo programske opreme podpiral tudi Mt.Rainer, ki sem ga že večkrat opisal. Pekač ima 4 MB predpomnilnika, podpira CD-text in prepeko (overburning) do 95 minut ter ima v škatli več, kot smo navajeni. Zraven mašinice in seveda škatlje (spljoh, ane? :) --Sergio) dobimo še opisani PlexTools in InCD, 5 praznih visoko kvalitetnih Plextorjevih 700 MB CD-Rjev, en Plextorjev 650MB HS (high speed) CD-RW, 40-žilni IDE kabel, vijake za pritrditev v ohišje, paličico za "emergency eject", Nerota 5.5.7.3. verzijo Plextor, ki, mimogrede, ne dela na drugih pekačih in nekaj stiropora ter PVC vrečko.


Zaključek

Čestitam, prebili ste se do konca mojega nakladanja, sedaj pa vas čaka nagrada - kratek in jedrnat zaključek :). In vsi začnejo plesati ples plodnosti okoli računal ter se zahvaljujejo bogovom za kratek in neboleč konec (BANG! :) --Sergio). PlexWriter PX-W4012A 40x/12x/40x si kupite le, če imate zares denarja za odmet. Zadevica stane okroglih 60 tisočakov, plus minus jurja, in to je na vsak način preveč. Za ta denar dobite že skoraj dva 24-kratnika in s tem tandemom boste CDje pekli hitreje kot z enim 40x modelom (priročno za pirate). Seveda je tale zadevica res impresivno dobra. Tako po kvaliteti kot po hitrosti, toda ima nekaj hib (poleg cene). Naj povzamem: pomanjkanje 40x-nih medijev na našem trgu, le 40x branje, še vedno visoki iskalni časi, najvišja hitrost za zapisovanje glasbe (CDDA) je 24x (Zone-CLV) ter počasen pladenj. To so zamere, ki jih ne morem spregledati. Poačakajte, da bo cena padla na okoli 40 tisočakov ali manj, nato pa se bo nakup izplačal. Pekač je res eden najboljših na tržišču in je pregrešno dober, toda ne za ceno, pri kateri ga cenijo, ter ne še ta hip, ko še ni na razpolago dovolj kvalitetnih CD-Rjev.

Hitrostnega rekorderja nam je posodilo podjetje Mlacom d.o.o., Opekarska 51a, 1000 Ljubljana, 01/2839-315, in za to dobro delo se jim iz vsega srca zahvaljujemo. Pisca članka je posodil Sergio, za kar so mu dekleta globoko hvaležna, ker je alien-wja za nekaj dni spustil med žive.

Plextor PX-W4012TA
Plusi Minusi
  • hitrost
  • PoweRec-II
  • priloženo programje in mediji
  • črnina
  • kvaliteta in še enkrat kvaliteta
  • Mt.Rainer
  • cena
  • ni 40x medijev na trgu
  • le 40x branje
  • VariRec le pri 4x
  • handikapiran pladenj

Plextor PX-S2410TU

Plextor PX-S2410TU

Pred novim letom je Plextor -- sicer belgijska znamka zelo kvalitetnih CD zapisovalcev, katerih proizvodi vedno spadajo v najkvalitetnejši in hkrati tudi najdražji sloj -- najavil njihovo najnovejšo eksterno zapisovalno ter prepisovalno enoto, katere oznaka S označuje že znano ...

Preberi cel članek »

Plextor PX-W4824TU

Plextor PX-W4824TU

Časi miniaturizacije in mobilnosti so še kako tik pred vrati našega življenja, oziroma so vrata že prestopili ter se pomešali med vsakodnevne in samoumevne dejavnike. Prenosen je tudi moj tokratni mučenec, ki je pa za razliko od do sedaj testiranih pekačev zunanji, ...

Preberi cel članek »

Plextor PX-W2410A

Plextor PX-W2410A

Tehnologije se razvijajo, tega ne more prikriti nobeden. Spomnim se, ko sem pred dvema letoma, v "računalniškem srednjem veku", tako rekoč, dobil svoj CD zapisovalnik, ki mi hvaležno služi še dandanes. Teac CD-R58S, osemkratni pekač na SCSI-2 vodilu, brez ...

Preberi cel članek »

3x 24x/10x/40x

3x 24x/10x/40x

Evolucija CD zapisovalnikov ali po naše tlačkomatov, gre naprej. V času pisanja tega testa je na tržišču mogoče dobiti že pečke, ki zapisujejo na medije pri 40x hitrosti ter na prepisljive ploščke pri 12x. Toda, ker je to zaenkrat še bolj kot ...

Preberi cel članek »

Zgoščenkomati na kupu

Zgoščenkomati na kupu

Ko se je standard CD, ki v angleščini pomeni Compact Disc, v slovenščini pa zgoščenka, prijel ter uveljavil, so si domala vsi novi pogoni lastili CD enoto (v nadaljevanju izmaličeno: zgoščenkober). Zgoščenkoberi so postali nujnica v vsakem novem ...

Preberi cel članek »