Plextor PX-W4824TU

• Janez Nučič :: 14. nov 2002

Časi miniaturizacije in mobilnosti so še kako tik pred vrati našega življenja, oziroma so vrata že prestopili ter se pomešali med vsakodnevne in samoumevne dejavnike. Prenosen je tudi moj tokratni mučenec, ki je pa za razliko od do sedaj testiranih pekačev zunanji, delujoč na vodilu USB ter USB 2. Ste se že zagreli?

Zunanja zgradba in lastnosti

Plextor PX-W4824TU je prenosni oziroma zunanji zapisovalec CDjev, narejen predvsem za hitri USB 2.0 ter s specifikacijami, ki presegajo celo marsikatere notranje zapisovalnike. Z 48-kratnim (7200 KB/s) zapisovanjem in branjem ter 24-kratnim prepisovanjem je to ena izmed formul novega časa, ki že mejijo na to, da kmalu mediji ne bodo več dovolj kakovostni, da ne bi zaradi hitrosti vrtenja razpadli. Prav zato ima ta pekač celo ojačana vratca, ki bi preprečila poškodbe ljudi ob razpadu medija.

Kot sem že omenil, je naprava namenjena predvsem hitremu USB 2.0 vodilu, a je nazaj združljiva tudi z USB 1.1. Poleg hitrosti se lahko zaradi imena Plextor nadejamo tudi veliko dodatnih funkcij in zmožnosti, kot so VariRec, PoweRec, Mt. Rainer itd.

Ko vsebino lične, a hkrati nezanimive (kvadraste) škatle stresemo z enega metra na tla, vidimo da poleg same enote dobimo še 5 praznih CD-R diskov (radodarnost prve sorte :)), en CD-R/W plošček (omeniti moram, da so oboji zelo visoko kvalitetni), Nero Burning ROM, program InCD (simulator Mount Rainerja, katerega opis si lahko ogledate tukaj, PlexTools (orodja in pripomočki), navodila za uporabo v 16 jezikih (uporabili boste verjetno le enega - ostale vrnite!), en USB kabel ter električni adapter.

Pečica je lične srebrnikaste barve s črnim sprednjim pokrovom. Tudi znotraj je popolnoma črna - tako pladenj kot ostala notranjost. Zakaj črna? Le-ta zelo dobro vpija svetlobo. Za razliko od Plextorja, se pri belih, rumenih, svetlo modrih in roza pekačih vsa svetloba, ki se odbije od ploščka pri pečenju nato odbija od sten pekača in nazaj na vrteči se disk, kar naj bi pripeljalo do slabše kvalitete zapisa in večje vsebnosti napak (t.i. jitter pojav). Potem bi bilo verjetno idealno zapisovanje na črne ploščke, ki bi vsrkavali svetlobo v navadnih pekačih? (le kako bi jih prebrali :) --Primoz)

Stvaritev je težka 2 kilograma in en zavoj salame (20 dag), na njenem sprednjem delu pa najdemo LED diodo, ki sveti zeleno, ko je disk v pogonu, utripa zeleno pri branju ter rdeče pri peki. Prav tako lahko spredaj vtaknemo slušalke in izvržemo disk ročno ali s pomočjo električnega toka (dobra pogruntavščina, a ne? Čisto nekaj novega! :)). Na zadnji strani pa so vtiči za elektriko, USB priključek ter dva činč izhoda za zvok in seveda gumb za vklop.

Teorija

Kot se za dandanašnje pečice spodobi, tudi ta Plextor podpira goro Rainer (Mt. Rainer), katere pa Microsoft še ni vdelal v svoje operacijske sisteme in nam tako pomaga natanko toliko kot plesniv sir na ekranu (Odvajalo ter dieta v enem. Kaj bi še radi? -Ziggga). Podpira standardne načine podajanja podatkov: "Track at once", "Session at once", "Disc at once", "Multisession" in "Packet writing" ter omogoča prepeko (overburn) do 94.55 minut. Poleg tega ima deklarirani (in celo tudi izmerjeni) dostopni čas pod 65 milisekund. Stvaritev ima povprečnih 4 MB medpomnilnika, seveda bere in piše CD-TEXT, vratca lahko odpremo do 100.000 krat, koeficient MTBF (Mean Time Between Failure) pa dosega visokih 60.000 POH (Power On Hours -- število ur na elektriki, s 15% obratovalno normo), na vse skupaj pa imamo 2 leti garancije, ako zadevo kupimo oškatljeno.

Zapisovanje pri najvišji hitrosti (48x) je izvedeno v načinu CAV (Constant Angular Velocity) oziroma konstantna kotna hitrost, pri kateri se moč laserja spreminja zvezno - vsako minuto posnetka malo - medtem ko hitrost vrtenja (RPM) ostaja nespremenjena). Hitrosti 24x, 32x in 40x so zapisljive z načinom P-CAV (Partial-Constant Angular Velocity - to se pravi delno konstantna kotna hitrost, pri kateri se spreminja moč laserja in hitrost v večjih odsekih). Zanimivo je, da so se pri Plextorju dolgo časa tako ogibali CAV načina zapisa, saj se jim je zdel premalo kvaliteten in so raje uporabljali Zone-CLV (Zone-Constant Linear Velocity - konstantna obodna hitrost po področjih), sedaj pa so končno preklopili na hitrejši način CAV. Ostale hitrosti (od 20 do 4x) so izvedene v CLV načinu. Enaka razporeditev po hitrostih je pri snemanju glasbe. Kaj pa CD-RW? 24x s P-CAV, 10x in 4x pa s CLV. Za daljšo in bolj obširno razlago vseh teh izrazov si oglejte že prej omenjeni test Plextorjevega 40-kratnika.

Programska in dodatna oprema: Tako kot lahko avtomobile kupite s športnimi sedeži ter meglenkami, klimo pa dobite brezplačno, tako dobite pri Plextorju en kup uporabnih funkcij in programja serijsko.

Sicer ni nobena od njih kaj novega, saj smo vse že videli pri prejšnjih modelih, a za tiste, ki ne veste, katere to so, vam jih na kratko opišem. VariRec je možnost nastavljanja moči laserja pri pisanju ob 4-kratni hitrosti. To je predvsem namenjeno pečenju glasbenih CD-DA ploščkov, saj z nastavitvijo VariReca lahko vplivamo na (ne)kompatibilnost zapečenih CDjev s starejšimi predvajalniki. Privzeta nastavitev naj bi bila najboljša, a vseeno omogoča uporabniku vsaj malo vpliva pri izbiri moči laserja. Prav tako naj bi ta funkcija odpravljala vsebnost jitterja v glasbi, ki je pri 4-kratnem pečenju že tako ali tako minimalna. Kaj pa PoweRec? To je skupek operacij in dodatnih varoval, ki pripomorejo k temu, da so vsi zapisani mediji ne glede na fizično kvaliteto ploščka zapisani odlično in bodo lahko brani oziroma predvajani v vseh pogonih ter bo kvaliteta zapisa čim bližja popolnosti. Kaj vse skrbi da je vse to res? Pred pisanjem pogon prebere karakteristike medija in glede na podatke, ki jih ima/pridobi, se odloči za hitrost zapisa. Kljub temu, da uporabnik izbere hitrost 48x, bo zgoščenkomat CD zapisal s hitrostjo, ki se mu zdi zanj primerna. Za kakovost skrbi nato še interna termalna dioda, ki povzroči znižanje hitrosti pisanja in s tem manjšo moč laserja, če se notranje okolje preveč segreje. Najbolj napredna pa je morda zadnja lastnost, ki sproti -- ob pečenju -- pregleduje kakovost zapisa in se glede na to odloča za hitrost nadaljnega zapisovanja.

Test

Test je bil v celoti izveden dvakrat. A razlog ni bila napaka v nastavitvi testa ali nemogočih rezultatih, temveč v dveh različnih možnostih, ki ju pekač podpira: USB 1.1 in USB 2.0. Bistvena razlika med tema dvema standardoma je kar 40-krat višja hitrost prenosa podatkov v dobro novejšega. Medtem ko je stari USB 1.1 omogočal (in še vedno omogoča) prenos 12 Mbit/s, novejši omogoča kar precejšnjih 12 Mbit/s x 40 (in vsi jemljejo iz predalov kalkulatorje in računajo :)), kar znese 480 megabitov v sekundi. "Kakšna pa je temeljna razlika v pisanju in branju", boste vprašali? Na račun toliko počasnejšega vodila je branje omejeno le na počasnih 6x (900KB/s), pisanje tako prepisljivih kot enkratnih medijev pa na 4x (600KB/s). Teža, dimenzije in ostale kakovostne kategorije ter dodatna oprema delujejo normalno ;).

Pogon sem testiral na dveh računalih. Prvo je bilo moje lastno (AthlonXP 1600+@2000+; Abit Kx7-333; WD 80GB 8MB cache ATA100 7200RPM; GeForce4 Ti4200@4600; 256MB pomnilnika), tisto drugo, ki je podpiralo USB 2.0, pa je bil Sergiov mega prenosnik Pentium 4 1700. Imel sem tudi PCI vmesnik za USB 2.0, a se ni obnesel najbolje, zato sem poiskal "naploščni" hitri USB, ki ga je kot nalašč ponujal omenjeni prenosnik. Mediji, ki so morali pretrpeti mučno službo pod mojim vodstvom, so bili:

• 74min 650MB Sony (1-24x);
• 80min 700MB Princo (2-48x);
• 90min 790MB Traxdata (1-24x);
• 80min 700MB Plextor (dobljen v škatli, brez deklaracije);
• CD-RW 74min 650MB Plextor (dobljen v škatli) in
• CD-RW 80min 700MB SmartBux (10x).

Na 650 MB medije sem pisal 656 MB različnih podatkov, za kar še ni potrebna prepeka, na 700 MB medij je šlo za 703 MB podatkov, na 90 minutne pa kar 790 MB. Toliko različnih proizvajalcev pa sem izbral zato, da se je kvaliteta čim bolj razlikovala, kar mi je omogočilo tudi kakovosten preizkus PoweReca.

USB 1.1:

Test branja: Kopiranje 700 MB na disk: 13 min 24 s

Testi peke:
	čas	uporaba BURNproofa	preverjanje podatkov	popolno brisanje (hitro)
CD-R:
656 MB	14:26	307x	ok	/
703 MB	15:57	355x	ok	/
790 MB	20:26	412x	neuspešno v zadnji minuti - BURNproof podlegel	/
CD-RW:
656 MB	15:05	312x	ok	/
703 MB	15:31	199x	ok	8:35 min (35s)

USB 2.0:

Test branja: Kopiranje 700 MB na disk: 3 min 19 s

Testi peke:
	čas	max hitrost	preverjanje podatkov	popolno brisanje (hitro)
CD-R:
656 MB	3:58	znižal hitrost	ok	/
703 MB	3:20	znižal hitrost	ok	/
790 MB	6:13	znižal hitrost	ok	/
703 MB Plextor	3:02	ok	ok	/
CD-RW:
656 MB Plextor	3:33	ok	ok	3:34 min (36 s)
703 MB	8:45	znižal hitrost	ok	8:34 min (35 s)

Sinteza naučenega:

Ako ne posedujete USB 2.0 oziroma si ga (še) ne nameravate omisliti, vam nakup tega prestižnega pekača močno odsvetujem. Za USB 1.1 dobite veliko cenejše in sicer manj -- a še vedno dovolj -- zmogljive pekače, ki bodo lahko dobro izkoriščeni preko tega vmesnika. Nima smisla peči CDjev pri štirikratni hitrosti, če jih strojček zmore pri 48-kratni.

Vsi tisti pa, ki si lastite novo generacijo USBja in ste imeli namen kupiti nekaj podobnega, da bo še za sestro in prijatelja ter ga boste lahko nosili okoli, je te pekač zelo dobra izbira. Peče hitro in zanesljivo -- za 703MB potrebuje le 3 minute -- le zelo (ampak s tem res mislim zelo) je izbirčen, kar se tiče medijev samih. Tistih pet, ki jih boste stresli iz škatle, boste porabili v 15 minutah, nato pa se lahko le praskate za ušesi in študirate, kje boste našli kaj podobno hitrega. Pa ne samo, da bodo morali biti deklarirani za tako visoko hitrost, tudi Plextor jih bo moral kot take prepoznati. Na srečo so tokrat vse skupaj izvedli tako, da se funcijo PoweRec da izklopiti, a v tem primeru dober zapis ni več zagotovljen.

Najbolj dobrodošla lastnost je hitro pečenje prepisljivih medijev, za katere smo do sedaj potrebovali precej časa, a tudi čakanja na zapis nekaj datotek, ko se mudi, ni več, saj 656MB na CD-RW medij zapiše v rekordnih 3 minutah in 33 sekundah. Seveda ne bo odveč, da povem, da boste za take vragolije potrebovali Plextorjeve CD-RWje ali nekaj podobno hitrega.

Kaj pa overburn? Hja, toliko kot pravijo, toliko boste lahko zapisali. Seveda boste morali za to uporabiti poseben CD - sam sem uporabil 100-minuten brezimen CD-R. DAE kvaliteta je zelo zadovoljiva, tako po kakovosti kot po sami hitrosti, tako da težav ne bo. Zaradi pomanjkanja časa in zmedenosti v času pisanja testa sem pozabil shraniti nekaj slik, zato sta sliki SpeedCDja in DAE kvalitete pri USB 2.0 testu vzeti iz strani CD Freaks -- to sem si lahko privoščil zato, ker so bile moje meritve (ki sem si jih na srečo zapisal, enake oziroma so odstopale za manj kot 1% od tistih s CD freakov.

Precej so izboljšali še dostopne čase, ki so bili že dolgo časa Plextorjev problem. A to so tudi cene -- segajo namreč tja nekam na Luno ali pa morda celo malce nad njo, zato boste morali za ta pekač odšteti kar 64.435 slovenskih tolarjev (PC H.and). Ako res potrebujete zunanji pekač in si kupujete takega, ki ga boste lahko imeli dalj časa, si ga le privoščite. Vsi tisti, ki zunanjega pekača ne potrebujete, pa lahko posežete po enako hitrem notranjem modelu, ki ima preverjeno enake "performanse" kot na USB 2.0 priključen testirani model.

Zahvaljujemo se podjetju PC H.AND Computers, ki je pekač posodilo za čas testa.