Ars Technica - Čeprav je Android zgrajen na Linuxovem jedru, sta si jedri precej različni. V primerjavi z Linuxom ima jedro za Android 32.000 vrstic dodatne kode in 1500 vrstic odstranjene kode. Nekaj kode je dopisal Google, druge prispevke so pripravili proizvajalci strojne opreme, denimo MediaTek in Qualcomm. Včasih je bilo stanje še hujše, saj je bilo dodatne kode 60.000 vrstic, a do cilja je še daleč. Google si je namreč zastavil cilj v prihodnosti Android spremeniti v modularno jedro, ki je v osnovi enako kot Linuxovo.

Tako so dejali na Linux Plumbers Conference, kjer je Google potrdil, da želijo jedri karseda zbližati. Na ta način bo razvoj enostavnejši, saj se trenutno potroši ogromno človeških ur na dodajanju kode v stabilno verzijo (merge), hkrati pa mora Google verzije Linuxovega jedra podpirati še šest let. Po drugi strani bi bilo poenotenje koristno tudi za telefone in računalnike z ARM-jevimi procesorji z Linuxom, ki bi dobili daljšo avtonomijo in nekaj zmogljivosti. Problem...

Forbes - Potem, ko je ameriški National Transportation Safety Board (NTSB) pred tedni objavil končno poročilo o nesreči, je včeraj razglasil tudi krivca zanjo. To je nepozorna varnostna voznica, k vsemu skupaj je prispevala tudi slaba varnostna kultura pri Uberju, nekaj pa tudi odsotnost regulatornih predpisov za podjetja, ki testirajo opremo za avtonomno vožnjo.

Spomnimo, Uberjev Volovo je marca lani v avtonomnem načinu vožnje brez zaviranja zbil 49 letno Elaine Herzberg, ki je v mestu Tempe ob kolesu prečkala cesto. Poročilo še pravi, da je to počela na nevarnem mestu in da je v krvi imela sledi metamfetaminov, ki so najverjetneje vplivali na njeno presojo, saj se je o tem, ali je cestišče prosto za prečkanje, prepričala šele sekundo pred trkom.

Varnostna voznica Rafaela Vasquez, ki bi vozilo morala med avtonomno vožnjo nadzorovati, je v tem času na svojem pametnem telefonu gledala TV oddajo. Kot je pozneje pokazal pregled varnostne kamere, je pravzaprav kar 34 % poti zrla v zaslon,...

Slo-Tech - Moderno merjenje storilnosti znanstvenikov in raziskovalcev, ki se zanaša na bibliometrične kazalnike, kot so število člankov in citatov, je v znanstveni srenji povzročilo že precej bolj ali manj etičnih odklonov. Medtem ko je rezanje materije v več krajših člankov in obširno, včasih zgolj posredno povezane literature, sicer zakonita, a dvomljiva praksa, je dodajanje fantomskih avtorjev v članke onstran dopustnega. V Južni Koreji se iz meseca v mesec razrašča škandal, ki je videti obraten od precej utečenih praks na področju spornih avtorstev. Medtem ko je pogosto, da (manj uveljavljeni) raziskovalci med avtorje dodajo svoje nadrejene, so v Južni Koreji ugledni akademiki na članke dopisali svoje -- šoloobvezne otroke.

Škandal je izbruhnil že konec leta 2017, sedaj pa postaja jasno, da je v njem sodelovalo več ljudi, kot so sprva predvidevali. Ministrstvo za šolstvo je ugotovilo, da je vsaj 17 akademikov na svoje članke dopisalo otroke, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo in pri...

Slo-Tech - Neznani napadalci so vdrli v uradno spletno stran za kriptovaluo monero, a tega niso izkoristili za izmaličenje ali onesposobitev spletne strani. Namesto tega so zgolj zamenjali prevedeno programsko kodo (binaries) na spletni strani z okuženo verzijo, ki je vsebovala zlonamerno kodo, ki je kradla kriptovalute. Vdor so odkrili uporabniki, ki so opazili, da se na strani zapisane zgoščene vrednosti datotek ne ujemajo z dejanskimi. Po preiskavi je tudi ekipa Monera potrdila, da so bili tarče vdora. Okužene programske datoteke so bile na strani v ponedeljek med 15.30 in 17.30 po slovenskem času.

Ni še znano, kako so napadalci pridobili dostop do spletne strani getmonero.com. Prav tako ni jasno, koliko ljudi je zaradi namestitve virusa tudi izgubilo kaj kriptovalut. Na redditu najdemo različne zgodbe, med njimi tudi uporabnika, ki je domnevno izgubil 7000 dolarjev. V program so namreč napadalci vgradili funkcijo, ki je prebrala in na nadzorne strežnike poslala seme za tvorbo digitalne...

AnandTech - Pri AMDju so najnovejšo arhitekturo Navi naposled splovili še v različici za grafične delovne postaje: kartica se imenuje Radeon Pro W5700 in je glede na prejšnje profesionalne izvedenke vsaj na videz bližje običajnim radeonom.

Profesionalne grafične naloge imajo kanček drugačne zahteve kot igričarjenje - v grobem terjajo večjo natančnost in zanesljivost pri obdelavi kompleksnejše geometrije. Toda časi, ko so kartice FirePro in Quadro z desetkratnikom cene potrošnih ždele v vsem od izrisovalnih farm za animirane filme do simulatorjev vremena, so za nami. Preračunavanju so danes namenjene ločene veje mašinerije (GPGPU), medtem ko CAD ne zahteva več najnovejših krikov tehnologije. Vse več delovnih postaj je namesto tega usmerjenih v navidezno resničnost in realnočasovno vizualizacijo. Vsaj tako ocenjujejo pri AMDju in so posledično svojo prvo profesionalno kartico na osnovi arhitekture Navi napravili s precej "normalnimi" specifikacijami.

Radeon Pro W5700 je že poimensko blizu...