DIII-D med vzdrževanjem leta 2017
O dosežku pišejo v zadnji številki revije Nature. Z gostoto so Greenwaldovo mejo presegli za 2,2 sekunde. Uporabili so tokamak DIII-D, ki je v lasti ameriškega ministrstva za energije in je namenjen raziskavam. Prav tako so uspeli precej zmanjšati nestabilnosti na robovih (tako imenovani ELM), ki lahko poškodujejo stene reaktorja ali so vir drugih nestabilnosti v plazmi.
V članku poročajo, da sta ključni novosti visoka tlačna razlika in visok pretok, ki delujeta kot zid in izboljšata prostorsko omejevanje plazme, hkrati pa zmanjšata turbulentne tokove in mešanje. Na ta način so za kratek čas presegli Greenwaldovo mejo brez škodljivih posledic za reaktor ali stabilnost plazme.
DIII-D je eden starejših tokamakov, saj se uporablja že od sredine 80. let minulega stoletja. Gradnja se je začela že v 70. letih, prve uspešne eksperimente pa so izvedli leta 1978. Leta 1986 so reaktor dogradili in preimenovali v DIII-3 in odtlej je omogočil že številna odkritja. Poleg NSTX-U je to glavni eksperiment na področju fuzije, ki ga v ZDA izvajajo pod okriljem ministrstva za energijo. DIII-D lahko doseže magnetno polje do 2,2 T in tokove do 2 MA, za segrevanje pa troši 23 MW. Japonski rekorder zmore tokove do 5,5 MA.
