Microsoft - Pred četrt stoletja je Microsoft predstavil spletni brskalnik Internet Explorer, ki je tedaj tekmoval z bistveno bolj uveljavljenim Netscape Navigatorjem. Brskalniško vojno je tudi zaradi brezplačnosti in integracije v operacijski sistem dobil Microsoft, zato je Internet Explorer z nami vztrajal leta. Čeprav ga je že zdavnaj povozil čas, tako da ima danes manj kot enoodstoten tržni delež, je še vedno aktivno vzdrževan. Zadnja verzija je izšla lani, a drugo leto bo zgodbe vendarle nepreklicno konec. S 15. junijem 2022 se bo končala podpora za Internet Explorer.

Sean Lyndersay, ki skrbi za naslednji Microsoftov brskalnik Edge, je dejal, da je prihodnost v Windows 10 brskalnik Edge. Internet Explorer 11 za Windows 10 bo prihodnje leto junija upokojen. Ostal bo le še v verzijah LTSC (Long-Term Servicing Channel), medtem ko običajne verzije Windows 10 domače uporabnike ne bodo imele več znamenitega brskalnika. Bo pa Edge imel funkcijo IE mode, v kateri bo spletne strani prikazoval...

Wired News - Googlov operacijski sistem Wear OS za pametne naprave, kot so ure, je zadnja leta žalostno ždel v ozadju, medtem ko ga je konkurenca prehitevala po levi in desni. Zato se je Google odločil, da združi moči s Samsungom in Fitbitom. Rezultat povezovanja bo nova platforma, v katero bodo združili Wear OS in Samsungov Tizen. Imenovala se bo Wear (brez OS).

Kljub pretenciozni napovedi podjetja še niso pokazala nobenega delujočega prototipa sistema, zato se moramo zanesti na njihove opise. Naslednja verzija Wear bo tekla na pametni uri Samsung Galaxy Watch 4. Novi sistem bo podpiral tudi procesorje Exynos za razliko od Wear OS, ki je bil obsojen na Qualcommove čipe. Obljubljajo, da bodo nove naprave s sistemom Wear nudile daljšo avtonomijo, 30 odstotkov hitrejše odpiranje aplikacij in večjo odzivnost. Lažje življenje bodo imeli tudi pisci aplikacij, saj bodo imeli en sam sistem za pametne ure na Androidu. Proizvajalci bodo lahko prilagodili uporabniško izkušnjo svojim uporabnikom,...

Slo-Tech - Saga s počasnim posodabljanjem vladne aplikacije za sledenje stikov #OstaniZdrav se kot kaže nadaljuje. Medtem ko je nemški izvirnik (Corona-Warn-App oz. CWA) prilezel že do verzija 2 (različica 2.3 je tik pred izidom), naš prevod ostaja pri različici 1.10 iz meseca januarja. Zaostanka je torej že za skoraj 10 različic (1.11, 1.12, 1.13, 1.14, 1.15, 2.0, 2.1, 2.2, 2.3).

Nadgradnja bi sicer bila še kako dobrodošla, saj zadnje verzije vključujejo številne novosti. Ena glavnih je vsekakor možnost uporabe aplikacije za prikaz dokazila o testiranju oziroma cepljenju, kar pri nas npr. pogoj posedanje v notranjosti gostinskih lokalov, pri čemer pa nihče ne ve čisto, kako naj to na hiter, enostaven in zanesljiv način preverja. Prav tako je tu opcija organizacije sledenja stikov na javnih dogodkih oz. krajih po check-in modelu, s skeniranjem QR kod. Vsekakor zelo korisnto ob ponovnem dovoljevanju javnih dogodkov.

Pri vsem tem ni povsem jasno, zakaj se MJU tako zelo obira. Kot pravijo, naj...

Slo-Tech - V petek, 4. junija 2021, bo potekal slovenski izbor ekipe za sodelovanje na evropskem izzivu kibernetske varnosti 2021 (European Cyber Security Challenge – ECSC), ki bo 28. septembra v Pragi.

European Cyber Security Challenge poteka na pobudo Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA). Gre za vsakoletni dogodek, ki združuje mlade talente iz vse Evrope, da se povežejo, zabavajo in tekmujejo na področjih kibernetske varnosti. Cilj je spodbuditi mlade k nadaljevanju kariere na področju kibernetske varnosti z razvijanjem njihovih veščin in povezovanjem z industrijo.

Ekipa, ki bo zastopala Slovenijo, bo sestavljena iz 10 članov, starih med 13 in 26 let, ki se bodo najbolje izkazali na državnih kvalifikacijah. Državne kvalifikacije bodo na CTF-dogodku Cyber Night, ki bo potekal v petek, 4. junija 2021, v Ljubljani, prav tako bo se dogodka možno udeležiti tudi virtualno.

Člani ekipe bodo nato napoteni na priprave, ki jih bodo opremile s potrebnim znanjem in veščinami. Prav...

Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

ZOTKS - Po enoletnem premoru, ko so nekatere olimpijade v znanju potekale na daljavo, druge pa so bile odpovedane, se letos olimpijade nadaljujejo. Novo sezono je že tradicionalno otvorila Evropska olimpijada iz eksperimentalnih ved (nekdanja Evropska naravoslovna olimpijada), na kateri sta slovenski ekipi osvojili srebrni medalji.

Letošnja olimpijada je potekala na daljavo, a ne na papirju. Po dve tročlanski ekipi iz 19 držav članic Evropske unije sta tekmovali v lokalnih laboratorijih v vsaki državi. Slovenski ekipi so sestavljali Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina), Tian Strmšek in Jurij Šuman (oba II. gimnazija Maribor) ter v drugi ekipi Marija Judež (Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija), Nejc Sušnik (Gimnazija Škofja Loka) in Timotej Rebek (Gimnazija Nova Gorica). Olimpijado so organizirali na Univerzi v Szegedu na Madžarskem, izvedli pa so jo v posamičnih državah v dveh tekmovalnih dneh (10. in 11. maj). Slovenski ekipi sta se pomerili na...

Slo-Tech - Na Kitajskem so finančnim inštitucijam in ponudnikom plačilnih storitev prepovedali opravljati storitve, ki so povezane s kriptovalutami. Trenutno banke, spletni ponudniki plačilnih storitev, poravnalne družbe in ostale finančne inštitucije svojim komitentom ne smejo nuditi nobenih storitev s kriptovalutami, kar vključuje pristop, trgovanje, kliring, poravnavo, vodenje računa, hranjenje in posojanje. Prav tako so vse investitorje posvarili in jim odsvetovali trgovanje s kriptovalutami. Zasebno lastništvo kriptovalut (še) ni kriminalizirano.

Ob tem so tri stanovske organizacije (Združenje bank, Združenje klirinški in poravnalnih družb, Združenje ponudnikov spletnih finančnih storitev) v skupni izjavi posvarile pred tveganji, ki jih prinaša trgovanje s kriptovalutami. Zapisale so, da gre za špekulativne naložbe, za katerimi ni realne vrednosti, njihova cena pa se na trgu zlahka manipulira. Posvarile so, da to trgovanje ni regulirano s kitajsko zakonodajo in da posamezniki ob tem ne...