Uničevanje knjig za umetno inteligenco v polnem teku

starfotr je 29. avg 2026 ob 08:26 izjavil:

Na tem forumu je bila razlaga zakaj so dali zraven tudi ISDN. Razlog je, da je bila infrastruktura na mnogih področjih slaba. Za navaden PSTN telefon je bila zadostna, za ostalo pa ne. ISDN so zahtevali, ker so morali investirati v posodobitev, odpravo napak in motenj, zato so želeli to investicijo dobiti tudi nazaj. Ne najbolj posrečen pristop, vendar tako je bilo. Ne pozabit, da je takrat bila to državna firma, danes ima država bolj malo tam, so pa dobri za bankomat, pa za politično propagando itd.

Ja, morali so vlagati v omrežje (recimo: v moji vasi so leta 1992 podrli vse "telegraf štange" in nove bakree parice položili v zemljo. Pa še to je vse plačala krajevna skupnost.

Razlog za jebanje folka v glavo s combom ISDN+ADSL je bil, da so za 10 let zamudili vlak razvoja, ko bi bil ISDN smiselen, ko so ga enkrat končno uvedli, je bil pa že brezvezen: čuvene ISDN digitalne storitve niso (nikjer na svetu in ne pri nas) zaživele, zaradi 56k modemov pa tudi zaradi hitrosti že po nekaj letih od uvedbe v RS ni bil več zanimiv.

Skratka, fuknili so preveč denarja v ZASTARELO tehnologijo, nato pa so se odločili monopolistično še naslednjih 10 let z njo odirati potrošnike. In so jih. Koliko so zraven prispevale še podkupnine Iskratela, ki je ISDN opremo Telekomu prodal, najbrž ne bomo izvedeli.

Tehnično je namreč jasno: ADSL bolje deluje na POTS liniji kot ISDN. In neumno strategijo so morali plačati potrošniki.

Največji lastnik Telekoma je še danes država in zdajle se upravi tresejo riti, ker ne vedo ali jih bo nova vlada zamenjala ali ne.

Ker so pred letom ali dvema tudi POTS telefonijo (sedaj je vse IP telefonija) ukinili (o ISDNju nismo v medijih nič brali, kot da je nepomemben ocvirek, ki se naj čim prej izgubi v pesku časa :-D), je debata le še akademska.

BigWhale je 30. avg 2026 ob 10:05 izjavil:

Saj ni treba da knjiga stoji tam, lahko se jo poskenira in jo potem unicimo, ce imamo neko vsaj priblizno zaupanja vredno zagotovilo, da bo vsebina ostala dostopna.

Seveda lahko, ampak več kot očitno nimamo interesa za kaj takega.

BigWhale je 30. avg 2026 ob 10:05 izjavil:

Poldi112 je 30. avg 2026 ob 09:26 izjavil:

Medtem ko ima od izboljšave AI-ja, do katere pride z "uničenjem" knjig, korist na miljone ljudi.

[Citation needed]

Nobenega indica nimamo, da bo do kakrnsekoli izboljsave dejansko prislo. Sploh pa ne, da bodo imeli korist milijoni ljudi, in tudi ce bodo, korist bi morala biti za milijarde. :)

Kako da ne? Razen če misliš, da firme investirajo v skeniranje zato, da uničujejo knjige in ne zato, da bi izboljšale svoj produkt.

Misliš, da AI ne koristi miljardam ljudi? Vsaj posredno, če ne že neposredno?

Univerzalna storitev telefonija še vedno obstaja. Uporablja se jo tudi za dvigala, alarme itd.

Sicer pa razlog za ISDN:
https://slo-tech.com/novice/t828377/

Nihče pa ne pove, zakaj je to bilo potrebno. Zato ti bom to povedal jaz, ker sem takrat delal na Telekomu in sem avtor softvera, v katerem je bilo zabeležno *vse* omrežje Telekoma takrat.

Že pri ISDN se je opazilo, da je velik procent priključitev tak, da ISDN pri začetni priključitvi sploh ni delal. Vzroki so bili presluhi, odboji signala, tuje motnje, izmerjen preboj (signal je leakal v zemljo).

Vzrok je bilo prestaro omrežje oziroma, določene stvari, ki prej niso bile važne, so sedaj postale važne. ISDN je bil v bistvu 144 kbitni modem, ADSL je bil pa 9-27,5 Mbitni modem. Cena ISDN je bila nastavljena tako, da je vključevala, da je potrebno v cca 50-70% posegati v omrežje, da je zveza delovala. Tu gre noter vse, zamenjava letvic, zamenjava omaric, prevezava paric, zamenjava dela kabla, kar je pač bilo.

Ko je prišel ADSL, je bil v bistvu še bolj (v praksi pa enako) zahteven glede kvalitete paric. Kalkulcija je bila takrat negativna, oziroma ROI čez 20 let. Zato je bila sprejeta poslovna odločitev, da se ISDN in ADSL vežeta, da se absorbira strošek popravila omrežja.

Po domovih. Biblija, Art of War, Ilijada, Mahabharata, Ramajana, Kama Sutra, ...

Če je prepovedano uničevanje denarja, ne vem zakaj ne bi še za knjige uvedli, da jih lahko uničiš le, če ponudiš vsaj dostop do materiala v digitalni obliki, ker se itak prej skenirajo. To nič ne stane ampak res nič.

Poldi112 je 30. avg 2026 ob 09:26 izjavil:

aytim je 29. avg 2026 ob 23:36 izjavil:

Kaj pa ko kupijo zadnjo kopijo z namenom uničenja?

To bi bilo nekaj drugega. Ampak knjig ne kupujejo z namenom uničenja, ampak z namenom skeniranja. Ni na Amazonu, da bi skrbel za dostop do starih knjig. To, da se fizični izvod na koncu zavrže, je pa enostavna kapitalistična logika optimizacije procesa. Od tega, da knjiga stoji v enem zakotnem antikvarjatu, dobesedno nihče nima nič. Medtem ko ima od izboljšave AI-ja, do katere pride z "uničenjem" knjig, korist na miljone ljudi.

Skrb za ohranjanje knjig je stvar države, ne podjetij. Imamo NUK in ostale knjižnice, ki skrbijo za ohranjanje kopij. Imamo pa tudi ponatise za knjige, za katere obstaja dejanski interes.

Ne vem, če drži. Okej, namen ni uničenje, je pa na koncu rezultat ravno to - uničenje. In tudi, ko jo skenirajo, sama vsebina ne nujno sploh ostane, sploh ko opravijo treninge za LLMje. Rezultat je torej isti, vsebina postane nadalje nedostopna.

starfotr je 30. avg 2026 ob 07:57 izjavil:

univerze ponujajo brezplačno pdf literaturo

Vedno manj je tega. Literatura je vedno manj prosto dostopna, ker univerze in fakultete izvajajo tudi komercialna izobraževanja, imajo svoje založbe in posledično služijo na vseh teh primerih.

Malo manj govori na pamet se lepo vidi da nisi prestopil marsikaterega praga. Je velika razlika ali fakulteta naredi plačano analizo, ali pa ponudi določeno gradivo, kjer prvič vstopiš v svet praktičnih problemov. Pa se ni potrebno ustaviti zgolj pri slovenskih univerzah. Google brez umetne inteligence najde ohoho stvari. Samo vedeti je potrebno kaj in kako iščeš.

Založbe? V Sloveniji zadnjih 20 letih ni bilo izdane nobene ekstra nove knjige za študente, le izdaja xy, ki pa ni bistvenego drugačna. Ostalo pa je odvisno od profesorjev, kaj so dejansko napisali. Določene kupiš, marsikaj je brezplačno. Še marsikatera literatura za študente je bila skenirana "knjiga" iz leta 1999 v pdf. Tako stara literatura prav posnema filozofijo knjig univerzitetnih profesorjev zagrebške univerze iz 70. in 80. let. Teorija je tako ali tako še danes enaka, pa če vzamem knjigo profesorja ali pa kar njegovega mentorja. Razlika je le, da je od mentorja bolj bogata z opisi in nudi globok pogled v osnove. Ja obe sem dobil in to brezplačno. Monografije pa so tukaj nepomembne, razen če ti gre branje med vrsticami dobro od rok. Za to pa je potrebno dobro znanje tematike.

Ko profesor premini, pa tudi avtorskih pravic na kjnigo več ni in tako lahko spet dobiš marsikaj. Je pa res da 98 % študentov tega niti ne ve.

In kot zanimivost. Na Hrvaškem lahko dobite avtorjevo knjigo brezplačno, na Amazonu pa stane 130 €. Zakaj? Ko avtor premini, ni več avtorskih pravic, še posebej pri univerzitetnih založbah, ker te založbe niso komercialne, kar si pa nekako izpustil.
S starimi knjigami pa je največji problem, koga vprašati za avtorske pravice. Ne uradne založbe, ne avtorja ni več, zato pa jih lahko skenirajo kolikor jih je volja. Kdor je vedel za libgen, si je tako lahko legalno snel pravi zaklad.

Shegevara je 30. avg 2026 ob 11:44 izjavil:

... ne vem zakaj ne bi še za knjige uvedli, da jih lahko uničiš le, če ponudiš vsaj dostop do materiala v digitalni obliki, ker se itak prej skenirajo. To nič ne stane ampak res nič.

Saj to se marsikje dogaja, samo okoli tega suhoparnega članka se vrti kot mačka okoli vrele kaše. Sicer logično, saj imamo nekje odzadaj miselnost, da se knjig ne uničuje.
Edino vprašanje je, katere knjige Amazon dejansko uničuje? Tudi na področju knjig je "konkurenca". Dostop do tehničnih knjig je v Evropi dobro poskrbljeno. Univerze tudi izvajajo izobraževanja za profesorje, kjer hodijo k njim predavati ljudje iz prakse in tako že izdana knjiga lahko dobi dodatek in potem ponatis. Staro lahko "uničiš" oziroma ponudiš naprej, ker v bistvu ne zastari, le kakšna informacija manj je. Terminološki slovar iz leta 1963 je že hudo zastarel, ampak dejanako pa še uporaben. Je pa na voljo tudi precej enakih knjig kitajskih avtorjev v angleškem jeziku. Bomo pa te nekoč brali.
Vse to govorim za naravoslovne zadeve. Družboslovje ni moje področje.

Ko profesor premini, pa tudi avtorskih pravic na kjnigo več ni in tako lahko spet dobiš marsikaj. Je pa res da 98 % študentov tega niti ne ve.

to ni res

In kaj je narobe s tem, da firme želijo priti do našega denarja? Mar ni to bistvo kapitalizma?

Dirigiranje narativ se pa dogaja od pamtiveka. In temu, da poskenirajo kup starih knjig, ne moremo ravno reči gatekeeping. Za razliko od cenzure in enoumja v MSM.

Še dobro da ne odkupujejo matric. Sicer bi knjigoveštvo propadlo.

starfotr je 30. avg 2026 ob 11:16 izjavil:

Univerzalna storitev telefonija še vedno obstaja. Uporablja se jo tudi za dvigala, alarme itd.

Sicer pa razlog za ISDN:
https://slo-tech.com/novice/t828377/

Nihče pa ne pove, zakaj je to bilo potrebno. Zato ti bom to povedal jaz, ker sem takrat delal na Telekomu in sem avtor softvera, v katerem je bilo zabeležno *vse* omrežje Telekoma takrat.

Že pri ISDN se je opazilo, da je velik procent priključitev tak, da ISDN pri začetni priključitvi sploh ni delal. Vzroki so bili presluhi, odboji signala, tuje motnje, izmerjen preboj (signal je leakal v zemljo).

Vzrok je bilo prestaro omrežje oziroma, določene stvari, ki prej niso bile važne, so sedaj postale važne. ISDN je bil v bistvu 144 kbitni modem, ADSL je bil pa 9-27,5 Mbitni modem. Cena ISDN je bila nastavljena tako, da je vključevala, da je potrebno v cca 50-70% posegati v omrežje, da je zveza delovala. Tu gre noter vse, zamenjava letvic, zamenjava omaric, prevezava paric, zamenjava dela kabla, kar je pač bilo.

Ko je prišel ADSL, je bil v bistvu še bolj (v praksi pa enako) zahteven glede kvalitete paric. Kalkulcija je bila takrat negativna, oziroma ROI čez 20 let. Zato je bila sprejeta poslovna odločitev, da se ISDN in ADSL vežeta, da se absorbira strošek popravila omrežja.

POTS, ki bi tekel po opremi, ki smo ji od 1989 rekli "digitalne centrale", ko so prvo priključili v Domzalah, je bil v RS izključen. Ja, bakrenih kablov je še vedno kokr češ, ampak telefonija pa ni več POTS ampak POTS port na MSAN switchu, klici pa tečejo čez VOIP.

Glede ISDN: točno to sem jaz napisal. Tehničnega razloga za pogojevanje ISDNja z ADSLjem ni bilo, šlo je za odiranje potrošnikov. Kar je napisano so komercialni razlogi, ker sami niso hoteli vlagati v staro bakreno omrezje in so to namesto njih počeli potrošniki z višjimi računi. To je nateg.

Ob priklopu mojega ISDNja je bila parica do moje bajte stara 8 let, niti slučajno niso zanjo imeli dodatnih stroškov. Pa sem pridno plačeval ISDN naslednjih 10 let, ne iz potrebe, ampak izsiljevanja firme.

Če ne, ne bi bilo bilo ADSLja. In ne S-Tja.

Kaj pa naj bi? Konkurence ni bilo, o razvezani lokalni zanki se je še 5 let lahko samo sanjalo.

Robota je treba krmiti, lačen je.

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

No daj se mal razmisli. Skor si ze tam. :)

Če imaš argument, si dobrodošel, da ga predstaviš. Ne vem, zakaj bi ugibial, kaj se ti plete po glavi.

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

Poldi112 je 30. avg 2026 ob 17:08 izjavil:

Dirigiranje narativ se pa dogaja od pamtiveka. In temu, da poskenirajo kup starih knjig, ne moremo ravno reči gatekeeping.

Ce se nekaj dogaja ze od pamtiveka se ne pomeni, da je to prav in da je to treba pozirat do konca zivljenja, se ti ne zdi?

Vsekakor.

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

In ja, skeniranje knjig in zaracunavanje za dostop do te vsebine, je gatekeeping.

Ni. Gatekeeping bi bil, če bi pokupili vse knjige z namenom postati monopolist nad informacijami. Dokler imaš pa raznorazne založnike, ki tiskajo knjige, ter knjižnice, kjer si jih lahko izposojaš, pa ne vidim, kako lahko govorimo o gatekeepingu. Plus da gre tu za ponujanje AI-ja, ki so ga strenirali na knjigah, in ne samega dostopa do knjig.

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

Danes imas mogoce moznost enako knjigo dobiti v knjiznici, za jutri pa ne ves vec, ali bo to res.

Relevanca? Gatekeeping bi bil, če bi aktivno delali na temu, da se prepreči prost dostop do znanja. Ampak zaenkrat, kolikor mi je znano, nihče ne sprejema zakonodaje, ki bi oligarhom podelila ekskluzivo nad knjigami, ki jim je potekel copyright.

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

Poldi112 je 30. avg 2026 ob 17:08 izjavil:

Za razliko od cenzure in enoumja v MSM.

Zdaj se pa ze pretvarjas, da si neumen.

Mi pomagaš najti argument v tej tvoji izjavi?

Zato pa so monopolisti ko kuga.
Ampak gre pa cel svet po tej poti. Kapital se koncetrira v rokah peščice. Kot kralji v srednjem veku, ali pa faraoni v starem Egiptu.

na foto stockih je podobna zadeva že kar nekaj casa v veljavi
so pokupili fotke ter se iz njih "učili"

folk knjige poturava v antikvariate, ker ima priučeno slabo vest, jih metati v peć
tam jih pa, ko jih imajo cele kupe, tudi stran mečejo

da je pa nek skladiščnik v članku, ki je anonimen, ocenjeval, kaj je staro in vredno, pa nebi

BigWhale je 31. avg 2026 ob 21:10 izjavil:

Poldi112 je 31. avg 2026 ob 13:35 izjavil:

BigWhale je 31. avg 2026 ob 13:16 izjavil:

Danes imas mogoce moznost enako knjigo dobiti v knjiznici, za jutri pa ne ves vec, ali bo to res.

Relevanca? Gatekeeping bi bil, če bi aktivno delali na temu, da se prepreči prost dostop do znanja. Ampak zaenkrat, kolikor mi je znano, nihče ne sprejema zakonodaje, ki bi oligarhom podelila ekskluzivo nad knjigami, ki jim je potekel copyright.

Kako ze gre tista, pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni?

Koliko casa bos se lahko dostopal do stvari, katerim je potekel copyright, in koliko casa bo trajalo, da se to zakonodajo spremeni? Trajanje copyrighta podaljsujejo ze od pamtiveka. :) In prav nobenega indica nimamo, da se bo s tem nehalo.

Ce imam vec kot enega samega ponudnika, kateremu moram placati za dostop do knjige, je to se vedno gatekeeping. :)

In ja, prakticno vse firme aktivno delajo na tem kako do cim vec stvari omejiti dostop. In v casu, ko so fizicni mediji ze prakticno izginili, je popolnoma trivialno komurkoli omejiti dostop do vsebin. Tvoja Amazon knjiznica lahko cez noc izgine, prav tako vse kar imas kupljeno pri katerem koli streamerju.

Pa tudi fizicni mediji niso prav nobena garancija. Tvoj BR player niti ne rabi povezave v internet, da ti prepreci predvajanje neke vsebine. To je tehnologija, ki je danes v uporabi in s seljenjem stvari v internet se ni prav nic izboljsalo.

Tko, ce ne zavzames stalisca, da bo v prihodnosti vse skupaj samo se slabse, potem izhajas iz resnicno naivnih predpostavk. Nismo vec dalec, ko na racunalnik ali pa na telefon ne bos vec mogel/smel naloziti svojega operacijskega sistema.

Skeniranje in unicevanje knjig NI v nase dobro in tudi AI se ne trenira zato, da bomo mi imeli kaj od tega.

https://dictionary.cambridge.org/dictio...
gatekeeping - the activity of trying to control who gets particular resources, power, or opportunities, and who does not

Ne rečem, z večino napisanega se strinjam, ampak to, da Amazon uničuje knjige, ki jih skenira, ker je ceneje, pač ni omembe vredno. Vsaj ne v primerjavi z njihovimi groznimi delovnimi pogoji, podlim uničevanjem konkurence, ...

In prav je, da se bije boj za bolj svoboden svet. Ampak če se obešamo na eno tako nepomembno malenkost kot je skeniranje knjig za AI, se mi zdi, delamo več škode kot koristi - v smislu da ostale stvari zvodenijo. Podobno kot ko Trumpa, ki je kriminalec 1. klase, vlačijo po sodiščih zaradi kurbe, ki ji je plačal za tišino in podobnimi oslarijami.

AI je v naše dobro, podobno kot večina tistega, kar firme sproducirajo. To, da tega ne počno v naše dobro, ampak za svoj profit, tega ne spremeni.

Jaz kupujem knjige, ki me interesirajo. To, ali je redka ali ne, me ne gane. Je pa res, da jih kupujem precej manj, odkar mi je kurčev Amazon zaprl Book depository. Ker če so predrage, jih pošljem v k. in si jo raje naprintam. Pa sem jih kupil dobesedno na stotine.

.....od novih do redkih izdaj starih knjig, pa tudi različni uradni dokumenti,....

Pomisli. Knjige so dokazila o zgodovini. Iz njih se učimo o napakah/nevarnostih/krivicah/itd ki so jih doživljali predniki.
Če knjig ne bo in bo vse v elektronski obliki pod okriljem umetne inteligence...
Kaj sploh je UI? Je knjižnica + od človeka narejen program razmišljanja + filter? Je v rokah peščice ljudi ki vodi svet/vojne/vse

Moje mnenje.