» »

Uničevanje knjig za umetno inteligenco v polnem teku

1
2
»

fikus_ ::

Skeniranje knjig za arhiviranje je ok zadeva, izziv je, kdo in za kaksen denar bo to počel, še posebej, ce gredo potem te knjige v javni dostop. Seveda je potrebno upostevati avtorske pravice.
Kar pa dela npr. Amazon je pa interes fime, nič dobrodelnega, ne za javno dobro, ampak samo za njihov interes.
Verjamem, da vam ni všeč, da jih pri tem uničujejo, to je njihov kapitalisticni nacin, čimvečja ucinkovitost procesa, pri tem ne koristiti drugim, vsaj zastonj ne,... Firma mora imeti cimvecji dobicek, da se vec lahko deli lastnikom, delnicarjem,....
Saj je tudi na ST tema o vlaganju v delnice, torej je tukaj izrazen interes čimveč zasluziti. Ce ni dovolj zasluzka v eni firmi, se denar seli drugam. Vecina niti ne pomisli, kaj je dobro za firmo oz. zaposlene, v prvi vrsti je njihov zasluzek. Tako preprosto je v kapitalizmu.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

tony1 ::

starfotr je izjavil:

Na tem forumu je bila razlaga zakaj so dali zraven tudi ISDN. Razlog je, da je bila infrastruktura na mnogih področjih slaba. Za navaden PSTN telefon je bila zadostna, za ostalo pa ne. ISDN so zahtevali, ker so morali investirati v posodobitev, odpravo napak in motenj, zato so želeli to investicijo dobiti tudi nazaj. Ne najbolj posrečen pristop, vendar tako je bilo. Ne pozabit, da je takrat bila to državna firma, danes ima država bolj malo tam, so pa dobri za bankomat, pa za politično propagando itd.


Ja, morali so vlagati v omrežje (recimo: v moji vasi so leta 1992 podrli vse "telegraf štange" in nove bakree parice položili v zemljo. Pa še to je vse plačala krajevna skupnost.

Razlog za jebanje folka v glavo s combom ISDN+ADSL je bil, da so za 10 let zamudili vlak razvoja, ko bi bil ISDN smiselen, ko so ga enkrat končno uvedli, je bil pa že brezvezen: čuvene ISDN digitalne storitve niso (nikjer na svetu in ne pri nas) zaživele, zaradi 56k modemov pa tudi zaradi hitrosti že po nekaj letih od uvedbe v RS ni bil več zanimiv.

Skratka, fuknili so preveč denarja v ZASTARELO tehnologijo, nato pa so se odločili monopolistično še naslednjih 10 let z njo odirati potrošnike. In so jih. Koliko so zraven prispevale še podkupnine Iskratela, ki je ISDN opremo Telekomu prodal, najbrž ne bomo izvedeli.

Tehnično je namreč jasno: ADSL bolje deluje na POTS liniji kot ISDN. In neumno strategijo so morali plačati potrošniki.

Največji lastnik Telekoma je še danes država in zdajle se upravi tresejo riti, ker ne vedo ali jih bo nova vlada zamenjala ali ne.

Ker so pred letom ali dvema tudi POTS telefonijo (sedaj je vse IP telefonija) ukinili (o ISDNju nismo v medijih nič brali, kot da je nepomemben ocvirek, ki se naj čim prej izgubi v pesku časa :-D), je debata le še akademska.

Poldi112 ::

starfotr je izjavil:

Ravno fora je v tem, da NUK je ze desetletja premajhen. Na prostoru za NUK2 je pa parking.

Toliko o tem, koliko se nam gre za ohranitev del. Slovenskih del. No, saj ni važno, čez nekaj desetletji itak nihče več ne bo govoril slovensko, verjetno tudi država ne bo več obstajala.

RTV je pa treba ASAP zjebat, da se proces pospeši.


Drži. Ampak ne spremeni dejstva, da gre za odgovornost države, ne privat firme.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Poldi112 ::

BigWhale je izjavil:

Saj ni treba da knjiga stoji tam, lahko se jo poskenira in jo potem unicimo, ce imamo neko vsaj priblizno zaupanja vredno zagotovilo, da bo vsebina ostala dostopna.


Seveda lahko, ampak več kot očitno nimamo interesa za kaj takega.

BigWhale je izjavil:


Poldi112 je izjavil:


Medtem ko ima od izboljšave AI-ja, do katere pride z "uničenjem" knjig, korist na miljone ljudi.


[Citation needed]

Nobenega indica nimamo, da bo do kakrnsekoli izboljsave dejansko prislo. Sploh pa ne, da bodo imeli korist milijoni ljudi, in tudi ce bodo, korist bi morala biti za milijarde. :)


Kako da ne? Razen če misliš, da firme investirajo v skeniranje zato, da uničujejo knjige in ne zato, da bi izboljšale svoj produkt.

Misliš, da AI ne koristi miljardam ljudi? Vsaj posredno, če ne že neposredno?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

nejc_nejc ::

dobro no
knjige se sicer pregovorno ne unučuje. ok pred 50 leti in nazaj
danes je to pri poplavi mnogih drugih medijev mali mimo

koliko je na svetu "debilne" literature
taprava roba je sigurno 100x shranjena

starfotr ::

Univerzalna storitev telefonija še vedno obstaja. Uporablja se jo tudi za dvigala, alarme itd.

Sicer pa razlog za ISDN:
https://slo-tech.com/novice/t828377/

Nihče pa ne pove, zakaj je to bilo potrebno. Zato ti bom to povedal jaz, ker sem takrat delal na Telekomu in sem avtor softvera, v katerem je bilo zabeležno *vse* omrežje Telekoma takrat.

Že pri ISDN se je opazilo, da je velik procent priključitev tak, da ISDN pri začetni priključitvi sploh ni delal. Vzroki so bili presluhi, odboji signala, tuje motnje, izmerjen preboj (signal je leakal v zemljo).

Vzrok je bilo prestaro omrežje oziroma, določene stvari, ki prej niso bile važne, so sedaj postale važne. ISDN je bil v bistvu 144 kbitni modem, ADSL je bil pa 9-27,5 Mbitni modem. Cena ISDN je bila nastavljena tako, da je vključevala, da je potrebno v cca 50-70% posegati v omrežje, da je zveza delovala. Tu gre noter vse, zamenjava letvic, zamenjava omaric, prevezava paric, zamenjava dela kabla, kar je pač bilo.

Ko je prišel ADSL, je bil v bistvu še bolj (v praksi pa enako) zahteven glede kvalitete paric. Kalkulcija je bila takrat negativna, oziroma ROI čez 20 let. Zato je bila sprejeta poslovna odločitev, da se ISDN in ADSL vežeta, da se absorbira strošek popravila omrežja.

darkolord ::

nejc_nejc je izjavil:

taprava roba je sigurno 100x shranjena
Res, kje pa?

Poldi112 ::

Po domovih. Biblija, Art of War, Ilijada, Mahabharata, Ramajana, Kama Sutra, ...
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

nejc_nejc ::

darkolord je izjavil:

nejc_nejc je izjavil:

taprava roba je sigurno 100x shranjena
Res, kje pa?

kdaj si bil nazadnje v nuku?

Shegevara ::

Če je prepovedano uničevanje denarja, ne vem zakaj ne bi še za knjige uvedli, da jih lahko uničiš le, če ponudiš vsaj dostop do materiala v digitalni obliki, ker se itak prej skenirajo. To nič ne stane ampak res nič.

Poldi112 ::

Pa kamero v vsa stanovanja, da dobiš kazen, če slučajno pomotoma poliješ kakšno svojo knjigo, ali če ti jo pes ogrize.

Za tiste, ki imajo kakšno za podložiti mizo, pa nujno zaporna kazen.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

aytim ::

Poldi112 je izjavil:

aytim je izjavil:

Kaj pa ko kupijo zadnjo kopijo z namenom uničenja?


To bi bilo nekaj drugega. Ampak knjig ne kupujejo z namenom uničenja, ampak z namenom skeniranja. Ni na Amazonu, da bi skrbel za dostop do starih knjig. To, da se fizični izvod na koncu zavrže, je pa enostavna kapitalistična logika optimizacije procesa. Od tega, da knjiga stoji v enem zakotnem antikvarjatu, dobesedno nihče nima nič. Medtem ko ima od izboljšave AI-ja, do katere pride z "uničenjem" knjig, korist na miljone ljudi.

Skrb za ohranjanje knjig je stvar države, ne podjetij. Imamo NUK in ostale knjižnice, ki skrbijo za ohranjanje kopij. Imamo pa tudi ponatise za knjige, za katere obstaja dejanski interes.

Ne vem, če drži. Okej, namen ni uničenje, je pa na koncu rezultat ravno to - uničenje. In tudi, ko jo skenirajo, sama vsebina ne nujno sploh ostane, sploh ko opravijo treninge za LLMje. Rezultat je torej isti, vsebina postane nadalje nedostopna.

Poldi112 ::

Ravno tako, kot bi postala nedostopna, če bi jo kupil nek naključni potrošnik in jo dal na svojo knjižno polico.

Zna kdo našteti par naslovov, ki smo jih zaradi teh uničevanj knjig izgubili?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

asinhronc ::

starfotr je izjavil:



univerze ponujajo brezplačno pdf literaturo


Vedno manj je tega. Literatura je vedno manj prosto dostopna, ker univerze in fakultete izvajajo tudi komercialna izobraževanja, imajo svoje založbe in posledično služijo na vseh teh primerih.


Malo manj govori na pamet se lepo vidi da nisi prestopil marsikaterega praga. Je velika razlika ali fakulteta naredi plačano analizo, ali pa ponudi določeno gradivo, kjer prvič vstopiš v svet praktičnih problemov. Pa se ni potrebno ustaviti zgolj pri slovenskih univerzah. Google brez umetne inteligence najde ohoho stvari. Samo vedeti je potrebno kaj in kako iščeš.

Založbe? V Sloveniji zadnjih 20 letih ni bilo izdane nobene ekstra nove knjige za študente, le izdaja xy, ki pa ni bistvenego drugačna. Ostalo pa je odvisno od profesorjev, kaj so dejansko napisali. Določene kupiš, marsikaj je brezplačno. Še marsikatera literatura za študente je bila skenirana "knjiga" iz leta 1999 v pdf. Tako stara literatura prav posnema filozofijo knjig univerzitetnih profesorjev zagrebške univerze iz 70. in 80. let. Teorija je tako ali tako še danes enaka, pa če vzamem knjigo profesorja ali pa kar njegovega mentorja. Razlika je le, da je od mentorja bolj bogata z opisi in nudi globok pogled v osnove. Ja obe sem dobil in to brezplačno. Monografije pa so tukaj nepomembne, razen če ti gre branje med vrsticami dobro od rok. Za to pa je potrebno dobro znanje tematike.

Ko profesor premini, pa tudi avtorskih pravic na kjnigo več ni in tako lahko spet dobiš marsikaj. Je pa res da 98 % študentov tega niti ne ve.

In kot zanimivost. Na Hrvaškem lahko dobite avtorjevo knjigo brezplačno, na Amazonu pa stane 130 €. Zakaj? Ko avtor premini, ni več avtorskih pravic, še posebej pri univerzitetnih založbah, ker te založbe niso komercialne, kar si pa nekako izpustil.
S starimi knjigami pa je največji problem, koga vprašati za avtorske pravice. Ne uradne založbe, ne avtorja ni več, zato pa jih lahko skenirajo kolikor jih je volja. Kdor je vedel za libgen, si je tako lahko legalno snel pravi zaklad.

Shegevara je izjavil:

... ne vem zakaj ne bi še za knjige uvedli, da jih lahko uničiš le, če ponudiš vsaj dostop do materiala v digitalni obliki, ker se itak prej skenirajo. To nič ne stane ampak res nič.


Saj to se marsikje dogaja, samo okoli tega suhoparnega članka se vrti kot mačka okoli vrele kaše. Sicer logično, saj imamo nekje odzadaj miselnost, da se knjig ne uničuje.
Edino vprašanje je, katere knjige Amazon dejansko uničuje? Tudi na področju knjig je "konkurenca". Dostop do tehničnih knjig je v Evropi dobro poskrbljeno. Univerze tudi izvajajo izobraževanja za profesorje, kjer hodijo k njim predavati ljudje iz prakse in tako že izdana knjiga lahko dobi dodatek in potem ponatis. Staro lahko "uničiš" oziroma ponudiš naprej, ker v bistvu ne zastari, le kakšna informacija manj je. Terminološki slovar iz leta 1963 je že hudo zastarel, ampak dejanako pa še uporaben. Je pa na voljo tudi precej enakih knjig kitajskih avtorjev v angleškem jeziku. Bomo pa te nekoč brali.
Vse to govorim za naravoslovne zadeve. Družboslovje ni moje področje.

fikus_ ::

Shegevara je izjavil:

Če je prepovedano uničevanje denarja, ne vem zakaj ne bi še za knjige uvedli, da jih lahko uničiš le, če ponudiš vsaj dostop do materiala v digitalni obliki, ker se itak prej skenirajo. To nič ne stane ampak res nič.

V SLO ni prepovedano uniciti svoj denar, tako da..... Za drugje pa nimam info.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

SambaShare ::

tony1 je izjavil:


Skratka, fuknili so preveč denarja v ZASTARELO tehnologijo, nato pa so se odločili monopolistično še naslednjih 10 let z njo odirati potrošnike. In so jih. Koliko so zraven prispevale še podkupnine Iskratela, ki je ISDN opremo Telekomu prodal, najbrž ne bomo izvedeli.

Tehnično je namreč jasno: ADSL bolje deluje na POTS liniji kot ISDN. In neumno strategijo so morali plačati potrošniki.


V Ameriki so ISDNju rekli "Innovation(s) Subscribers Didn't Need". Tista razlaga zgoraj, zakaj so to neumnost titšali pri nam je pač neumna. Potrošniki so plačali generacijo neuporabne opreme več.

Mimogrede: (odličen YT kanal)

Zgodovina sprememb…

starfotr ::

Mislim, da ti nisi v koraku s časom. V času mojega študija smo plačali gradiva profesorju ali laboratoriju, da smo dobili tiskane spirale. Pare na sunce.

Določeno gradivo je bilo tudi prosto dostopno, danes pa ni več. In opažam, da je tega dogajanja vse več in več, gradiva je posledično vse manj in manj.

Založba na fakulteti prodaja knjige. Ne prodajajo samo po ceni tiska, imajo za nekatere knjige kar konkretno višje cene, primerljive s povsem komercialnimi knjigarnami. Btw, cena tiska je danes res nizka, ker se tiska na kitajskem. Govorimo o 2, 3, 5 eur za trdo vezavo. Nič več.

https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/cata...

https://www.fs.uni-lj.si/studij/studira...

Glede avtorskih pravic se pa motiš. Tudi po smrti pravice obstajajo. Ne poznam aktualnih let (mislim, da je 70 let), vendar kakor je zaslediti se založniki trudijo ta leta raztegnit.

nejc_nejc ::

Ko profesor premini, pa tudi avtorskih pravic na kjnigo več ni in tako lahko spet dobiš marsikaj. Je pa res da 98 % študentov tega niti ne ve.

to ni res

BigWhale ::

Poldi112 je izjavil:

BigWhale je izjavil:



Nobenega indica nimamo, da bo do kakrnsekoli izboljsave dejansko prislo. Sploh pa ne, da bodo imeli korist milijoni ljudi, in tudi ce bodo, korist bi morala biti za milijarde. :)


Kako da ne? Razen če misliš, da firme investirajo v skeniranje zato, da uničujejo knjige in ne zato, da bi izboljšale svoj produkt.

Misliš, da AI ne koristi miljardam ljudi? Vsaj posredno, če ne že neposredno?


Firme investirajo v skeniranje zato, da pridejo cim prej do nasega denarja. Z gatekeepingom znanja pride tudi to, da lahko svoj narrative dirigiras. Nekaj kar ze pocnejo.

Poldi112 ::

In kaj je narobe s tem, da firme želijo priti do našega denarja? Mar ni to bistvo kapitalizma?

Dirigiranje narativ se pa dogaja od pamtiveka. In temu, da poskenirajo kup starih knjig, ne moremo ravno reči gatekeeping. Za razliko od cenzure in enoumja v MSM.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Poldi112 ()

deepsick ::

Za vsak slučaj dajte sprintat ves statičen internet.

Zimonem ::

Še dobro da ne odkupujejo matric. Sicer bi knjigoveštvo propadlo.

aytim ::

Poldi112 je izjavil:

In kaj je narobe s tem, da firme želijo priti do našega denarja? Mar ni to bistvo kapitalizma?

Dirigiranje narativ se pa dogaja od pamtiveka. In temu, da poskenirajo kup starih knjig, ne moremo ravno reči gatekeeping. Za razliko od cenzure in enoumja v MSM.

Mi niamo turbokapitalisti. Marsikatere pravni objekti to sicer želijo, a zvečinoma fizične osebe želijo, da ostanemo to, kar smo. (Socialna) Republika Slovenije

tony1 ::

starfotr je izjavil:

Univerzalna storitev telefonija še vedno obstaja. Uporablja se jo tudi za dvigala, alarme itd.

Sicer pa razlog za ISDN:
https://slo-tech.com/novice/t828377/

Nihče pa ne pove, zakaj je to bilo potrebno. Zato ti bom to povedal jaz, ker sem takrat delal na Telekomu in sem avtor softvera, v katerem je bilo zabeležno *vse* omrežje Telekoma takrat.

Že pri ISDN se je opazilo, da je velik procent priključitev tak, da ISDN pri začetni priključitvi sploh ni delal. Vzroki so bili presluhi, odboji signala, tuje motnje, izmerjen preboj (signal je leakal v zemljo).

Vzrok je bilo prestaro omrežje oziroma, določene stvari, ki prej niso bile važne, so sedaj postale važne. ISDN je bil v bistvu 144 kbitni modem, ADSL je bil pa 9-27,5 Mbitni modem. Cena ISDN je bila nastavljena tako, da je vključevala, da je potrebno v cca 50-70% posegati v omrežje, da je zveza delovala. Tu gre noter vse, zamenjava letvic, zamenjava omaric, prevezava paric, zamenjava dela kabla, kar je pač bilo.

Ko je prišel ADSL, je bil v bistvu še bolj (v praksi pa enako) zahteven glede kvalitete paric. Kalkulcija je bila takrat negativna, oziroma ROI čez 20 let. Zato je bila sprejeta poslovna odločitev, da se ISDN in ADSL vežeta, da se absorbira strošek popravila omrežja.


POTS, ki bi tekel po opremi, ki smo ji od 1989 rekli "digitalne centrale", ko so prvo priključili v Domzalah, je bil v RS izključen. Ja, bakrenih kablov je še vedno kokr češ, ampak telefonija pa ni več POTS ampak POTS port na MSAN switchu, klici pa tečejo čez VOIP.

Glede ISDN: točno to sem jaz napisal. Tehničnega razloga za pogojevanje ISDNja z ADSLjem ni bilo, šlo je za odiranje potrošnikov. Kar je napisano so komercialni razlogi, ker sami niso hoteli vlagati v staro bakreno omrezje in so to namesto njih počeli potrošniki z višjimi računi. To je nateg.

Ob priklopu mojega ISDNja je bila parica do moje bajte stara 8 let, niti slučajno niso zanjo imeli dodatnih stroškov. Pa sem pridno plačeval ISDN naslednjih 10 let, ne iz potrebe, ampak izsiljevanja firme.

bm1973 ::

tony1 je izjavil:


Ob priklopu mojega ISDNja je bila parica do moje bajte stara 8 let, niti slučajno niso zanjo imeli dodatnih stroškov. Pa sem pridno plačeval ISDN naslednjih 10 let, ne iz potrebe, ampak izsiljevanja firme.

Ti je kdo iz Telekoma stal zraven s pištolo, da si vzel ISDN?

Bi rekel da ne.

Pač storitev, ki so jo ponujali in si jo vzel.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]

tony1 ::

Če ne, ne bi bilo bilo ADSLja. In ne S-Tja.

Kaj pa naj bi? Konkurence ni bilo, o razvezani lokalni zanki se je še 5 let lahko samo sanjalo.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Uničevanje knjig za umetno inteligenco v polnem teku (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
755805 (586) tony1
»

Kdo kupuje stare knjige? Amazon, ki jih skenira in uničuje

Oddelek: Novice / Ostale najave
413536 (1270) Furbo
»

NYT: Amazonov eksperiment, kako daleč lahko žene zaposlene (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostalo
6446775 (41899) gruntfürmich
»

Domače branje: Brad Stone: Amazon (2014)

Oddelek: Novice / Domače branje
85932 (4845) BaToCarx

Več podobnih tem