Slo-Tech - Pa imamo še eno vrsto ledu, ki nosi že rimsko številko XXI. Nemški raziskovalci v Nature Materialsporočajo o odkritju nove faze ledu, ki lahko nastane v zelo posebnih pogojih. Njena oznaka ni naključje, saj dejansko poznamo že 20 različnih faz ledu, ki se pojavijo, če vodo zmrzujemo pri različnih temperaturah in tlakih z različnimi hitrostmi. Zemeljski svet je sicer dolgočasen, saj imamo večinoma heksagonalni led Ih in le zelo malo kubičnega ledu Ic. Če pa si damo duška v laboratoriju ali pa se ozremo v vesolje, je svet takoj precej bolj pester.
Led XXI nastane, če vodo pri sobni temperaturi izjemno hitro stisnejo do visokih tlakov. To je v resnici nenavadno, saj večina eksotičnih vrst ledu nastane pri zelo nizkih ali zelo visokih (da, pri visokem tlaku je lahko led tudi vroč) temperaturah. Ko vodo stisnejo zelo hitro, se izognejo kristalizacijo v led VI, zato lahko pri še višjem tlaku nastane led XXI. Gre torej za srednje stabilno fazo, ki se pri višjih tlakih hitro pretvori v ionski led.
Tako visoke tlake dosegajo v diamantnem nakovalu. To pot so dosegli 2 GPa, kar je 20.000-krat več od tlaka na morski gladini.
Vsaka novica o vodi me razveseli. Voda je namreč blazno čudna snov, z več kot 100 lastnostmi, ki ne spadajo v normalno razumevanje obnašanja snovi. In še vedno odkrivamo nove :)
Vsaka novica o vodi me razveseli. Voda je namreč blazno čudna snov, z več kot 100 lastnostmi, ki ne spadajo v normalno razumevanje obnašanja snovi. In še vedno odkrivamo nove :)
Pod eno izped davnih novic, ravno tu na slotech, je nekdo spraševal, če ni ravno voda ena najbolj toplogrednih snovi na zemlji!?? Nismo daleč prišli... In ZAKAJ je zemlja tako edinstven planet in zakaj so te majhne spremembe temperature tako zelo pomembne!??
Vsaka novica o vodi me razveseli. Voda je namreč blazno čudna snov, z več kot 100 lastnostmi, ki ne spadajo v normalno razumevanje obnašanja snovi. In še vedno odkrivamo nove :)
Pod eno izped davnih novic, ravno tu na slotech, je nekdo spraševal, če ni ravno voda ena najbolj toplogrednih snovi na zemlji!?? Nismo daleč prišli... In ZAKAJ je zemlja tako edinstven planet in zakaj so te majhne spremembe temperature tako zelo pomembne!??
Ena nula premalo - pravilno je 20 ton na kvadratni centimeter.
Bravo!! Res je!! Sem še enkrat računal!
S temi 0 in 1 so vedno težave!!
HVALA za izračun in popravek!
Nevem...kvadratni meter je 100x100cm... torej 10.000 kvadratnih centimetrov. Na 10000kvadratnih centimetrih je torej 200 ton, koliko je potem na 1 kvadratnem centimetru.
Gemini: Članek navaja, da je tlak 2 GPa (gigapaskala) 20.000-krat večji od tlaka na morski gladini.
Standardni atmosferski tlak (tlak na morski gladini) je približno 1.033 kg sile na 1 kvadratni centimeter (1.033 kgf/cm2). Za lažjo predstavo to pogosto zaokrožimo na 1 kg na 1 cm2.
Če vzamemo to približno vrednost: 1 kg/cm2 (tlak na morski gladini) × 20.000 = 20.000 kg/cm2
To pomeni, da bi na 1 kvadratni centimeter pritiskala masa 20.000 kilogramov.
Ker je 1 tona=1000 kilogramov: 20.000 kg=20 ton
Tlak 2 GPa torej ustreza masi približno 20 ton na 1 kvadratni centimeter.
Gremo še enkrat! Ne vem, ali je to napaka v mtrici!? Verjetno je. Če ne drugega, je vsaj anomalija ali pa zagotovo dežavu (že videno ali doživeto)! Da gre za napako v matrici Neo ne ve! On jo samo opazi in komentira... Da gre za to (Glich v Matrici) vedo ostali, vključno z Morfijem vred! Potrebno je razumeti tudi definicijo. Čisto matematicno in tudi matematično! In praktično seveda, če matrico prevedeš nazaj v dejanski svet! To pomeni, da v matrici izgubiš eno vrstico. Ali pa stolpec!!
Če se vrneva še malo drugače in na mojo prvotno pripombo! Jaz pravim: v neki prejšnji razpravi o podnebnih spremembah (in teh ni bilo malo) smo najdlje in najbližje (razumevanju) prišli takrat in tam, ko je nekdo napisal, da je eden izmed najbolj toplogrednih plinov voda!! Pozem pa je zmanjkalo vsega! In volje, pozornosti, pameti, vstrajnosti, moči... Tak je pač doseg (tega foruma in tudi širše)! Okoli tega vprašanja, ali je zakaj in kako je in zakaj NE!? zakaj torej voda ni najbolj eden izmed najbolj toplogrednih plinov oz. če je, kakšna je njena vloga v tem podnebnem prehodu in nihanju... in dokler ne bomo imeli (moči, volje, vstrajnosti,...) preckati to točko, ta 'vrh'!! do takrat vam/nam ne bo uspelo (napredovati).
Zdaj, ali je to Glich v Matrici!?? Upam, da sem bil dovolj nazoren in spomniti moram se enkrat: vsak zadevo vidi iz svoje pozicije (ali koordinat v prostoru).
Led-i se razlikuje v svoji strukturi, se pravi zgradbi, kako so verjetno razporejeni ali pa zloženi v trdni (ledeni) snovi. Vsak led ima svoje specifične lastnosti, so pa vsi led, se pravi voda v trdem stanju. Tako kot pri recimo jeklu! Imaš malo morje jekel, samo da se razlikujejo z majhno količino dodanih plemenitih primesi in kovin... jekla so si precej podobna, vsaj navzven in na oko, v sami uporabi pa se pokažejo kasneje velike in pomembne razlike. Ena so bolj elastična, druga bolj oksidativno odporna, tretja zdržijo večje obremenitve ect.....
Fizikalne razlike ledu, strukturne, pa niso zaradi raznih primesi, kot v jeklu, ampak zaradi fizikalnih razlik pri nastanku leda.... Morda tukaj kdo ni bil pozoren in se ne razume tiko v termodinamiko tekočin in plinov, vendar led lahko nastane na zelo drugačne in 'čudne' načine! Tudi pri 100 st. Celzija, če so ostali pogoji ustrezni... Ali če drugače, malo bolj enostavno in strokovno povem, vodi moraš odvesti določeno količino toplote, se bo voda spremenila v trdno stanje, kristalizirala. Ves 'ta' proces ima še nekaj parametrov, tudi tlak je zelo pomemben... Če poenostavim in zaključim: znanstveniki so priznali še eno obliko trdnega agregatnega stanja vode, ki jo dobimo z močnim stiskanjem, poimenovali pa so jo XXI. Če te zanima več, potem pa se (lahko) konzultiraš s kakšnim UI agentom iz neta, ali kako!?
"Fizikalne razlike pri nastanku ledu" vplivajo na to, kako se organizira kristalna struktura molekul. In iz tega izhajajo različne mehanske lastnosti nastale kristalne mreže. Ker je molekula vode relativno zanimiva s svojimi 104.45 stopinjami med protonoma, lahko tvori čuda enih kristalnih struktur. Do zdaj jih poznamo 21 :)
