Slo-Tech - Na uradnih spletnih straneh Ministrstva za javno upravo smo odkrili zanimiv način arhiviranja spletišča, kjer so namesto lastne infrastrukture uporabili kar Internet Archive. Gre za spletno stran Plačni sistem, ki je bil konec minulega leta še posebej relevantna, ko se je v javnem sektorju sprejemal novi zakon o sistemu plač. Na strani so od leta 2020 zbirali relevantne informacije in objavljali odgovore na vprašanja o plačnem sistemu v javnem sektorju, ki so bili pomembni tako za zaposlene kakor proračunske porabnike.
Ko je 1. januarja letos začel veljati novi zakon, so se predpisi korenito spremenili, večina informacij pa je bila zastarela. Namesto njih so na strani objavili nove tabele, Excelove dokumente, odgovore na vprašanja in druge informacije o novem plačnem sistemu, kar je pohvalno. A stare vsebine so v celoti izginile, namesto da bi jih pospravili v kakšen arhiv. Ni si namreč težko zamisliti situacije, ko so še vedno potrebne, denimo za uveljavljanje kakšnih starih pravic in podobno. A ni vse izgubljeno, smo menili! Brskanje po spletni strani pa odkrije velik gumb z vzpodbudnim napisom Arhivirana vsebina teme Plačni sistem, ki ima obetaven opis "Vsebino teme Plačni sistem, objavljeno pred 1. januarjem 2025, najdete v spletnem arhivu."
Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko nas je gumb odpeljal na Internet Archive. MJU si kot arhiv predstavlja posnetek strani v Wayback Machineu s 13. septembra 2024, ker je tedaj njihov pajek zadnjikrat lani pač obiskal strani MJU. Resda je stran v celoti vidna v arhivu in omogoča celo prenos Wordovih dokumentov, ki vsebujejo ključne informacije, a to ni rešitev. Premik stare spletne strani na drugi naslov je bil očitno za MJU nerešljiva težava, ki so jo zmogli zasilno odpraviti zgolj z uporabo rešitve, ki jo nudi neprofitna organizacija iz San Francisca.
In kaj je s tem narobe, če so privarčevali javni denar za tako neumnost potem čestitke project managerju za najbolj uspešno voden produkt v javni upravi. Prvič v zgodovini smo dejansko privarčevali denar za stvari ki NISO pomembne!
Ne samo interneta. En kup zgodovine bo izgubljen zaradi digitalnosti.
Zgodovinarji imajo na voljo 5000 let stare dokumente na glinastih tablicah. Ali dobesedno na tisoče Darwinovih pisem (in Einsteinovih in Teslovih in ...).
Greš na podstrešje hiše, v kateri so živeli tvoji predniki in najdeš album starih fotografij, škatlo starih pisem in razglednic. Družinska zgodovina ohranjena.
Sedaj pa je vse to mnogo bolj minljivo. Najdeš nekaj 5 1/4 disket, a se kdo sploh potrudi pogledati, kaj je na njih? Na forumu smo pred kratkim brali, da zapisi na DVD in CD propadajo. E-pošta, kdo sploh lahko pogleda, ko lastnika pobere (če sam prej ne poskrbi za to). Zgodovina izgubljena.
Na forumu smo pred kratkim brali, da zapisi na DVD in CD propadajo. E-pošta, kdo sploh lahko pogleda, ko lastnika pobere (če sam prej ne poskrbi za to). Zgodovina izgubljena.
Ja, res. Ni ga čez metode Aleksandrije.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
In kaj je s tem narobe, če so privarčevali javni denar za tako neumnost potem čestitke project managerju za najbolj uspešno voden produkt v javni upravi. Prvič v zgodovini smo dejansko privarčevali denar za stvari ki NISO pomembne!
A če bi objavili javni razpis in plačali 10.000+ evrov za izdelavo spletnega arhiva bi bilo pa bolje?
Ne bom presenečen, če se odkrije, da je tak razpis celo bil, a so za ta denar dobili samo gumb z linkom na Wayback Machine.
Osebno bom presenečen, če so plačali samo 10.000 EUR za tako tehnično dovršeno rešitev...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
A če bi objavili javni razpis in plačali 10.000+ evrov za izdelavo spletnega arhiva bi bilo pa bolje?
Odvisno od tega, če bi tekom izdelave arhiva izvajalci commitali izboljšave in popravke v en predhoden sposoben web archiving projekt, kot na primer ArchiveBox. Potem niti za 100 jurjev ne trznem.
Po drugi strani pa, ali je res smiselno vse arhivirati. Že zdaj se kdaj zgodi, da iščem za kakšen bolj lokalni dogodek, kdaj bo letos, pa se potem prebijam med deset let in več starimi novicami, preden pridem na aktualno stran (ali pa ugotovim, da očitno sploh še niso objavili napovedi). Internet se vedno bolj zdi kot eno ogromno staro podstrešje, polno zastarele šare. No ja, po drugi strani pa bo čez nekaj let 99 % vsega avtomatsko generirano z UI, potem pa itak ne boš več na roke našel ničesar, če si ne boš pomagal z UI. In na neki način je podoben problem pri družinskih fotografijah, pred 100 leti si imel deset slik za 30 let, zdaj imaš stotine slik in posnetkov za eno praznovanje rojstnega dne. In zelo redki to res uredijo in prečistijo. Naši zanamci bodo zgroženo pogledali vso to šaro in na koncu vrgli vse skupaj v koš.
