Reuters - V Franciji so v elektroenergetsko omrežje priključili prvi novi jedrski reaktor v zadnjih petindvajsetih letih. Nuklearko Flamanville-3 so začeli graditi leta 2007. Gradnja bi bila morala biti končana leta 2012, a se je zaradi več težav zavlekla za dvanajst let. V tem času se je ocenjeni strošek (brez financiranja) početveril na 13,2 milijarde evrov.
Novi reaktor ima električno moč 1650 MW, kar je največ v državi. Večji so le še kitajski reaktorji (Taishan) in finski Olkiluoto. Z omrežjem so generatorje sinhronizirali v soboto ob 11.48. Zagon so sicer začeli že septembra, so ga za nekaj dni prekinili, ko se je reaktor avtomatično ustavil. Kasneje se je zagon normalno nadaljeval, do povezave v omrežje pa so morali preteči še trije meseci.
Francosko podjetje EDF namerava zgraditi še šest reaktorjev, čeprav financiranje še ni znano. Zaradi visoke zadolženosti sicer podržavljenega EDF-a zasebni investitorji niso navdušeni nad financiranjem. Gradnja naslednjega reaktorja bi se morala začeti leta 2027. Poraba električne energije v Franciji sicer od leta 2016 upada (izvzemši covid), letošnji izvoz pa je rekorden zaradi velike proizvodnje hidroelektrarn.
Če je njihov stal 13,2, bo naš sigurno še več. Pa če dodamo še "zasebno investiranje", kjer so pričakovani donosi 5%+, lahko hitro zračunamo kako velika jama bo to.
Če računaš, da je 1 MWh 30 EUR, ti 1000 MW elektrarna naredi na uro 1000 x 30 EUR = 30.000 EUR. Ampak cena 1 MWh je na primer v Nemčiji, ki bi najbolj potrebovala kakšnih deset takih elektrarn, bolj 60-100 EUR: https://tradingeconomics.com/germany/el... Se pravi pri 80 EUR/MWh dobiš letno 700 milijonov EUR, življenjska doba elektrarne je 80 let, pa si čez 50 milijard EUR.
Dajte še vštet strošek goriva, redna in neredna popravila, stroške skladiščenja radioaktivnih odpadkov in fond za razgradnjo (ki je za NEK do 1,7 milijarde €).
Jedrska mogoče na papirju ne izgleda najbolj poceni. Je pa dolgoročno daleč najcenejša. Če mi ne bi imeli NEK, bi imeli ceno štroma garant višjo. Ker bi morali kupovati ogromno elektrike. Ja mogoče je velika investicija in rabi 20-30 let, da se povrne. Pa kaj? Saj se hiša tudi ne povrne prej. Zakaj bi se reaktor? Vsako leto nad 30 pa imaš potem čisti profit ker imaš stabilno ceno elektrike.
Pri uporabi obnovljivih virov je treba energijo shranjevati za takrat, ko ne delajo. Trenutno stane baterija nekje 80 EUR po kWh, recimo s konverterji, BMSji in ostalim vred 100 EUR/kWh. Se pravi za shranjevanje ene ure delovanja 1000 MWh elektrarne je potrebno 1.000.000 kWh * 100 EUR = 100 milijonov EUR vredno baterijsko postrojenje. Za en mesec shrambe torej potrebujemo 72 milijard EUR vredno baterijsko polje pri vsaki večji elektrarni.
S tem da tako velikih baterij nimamo in nimamo kje vzeti.
Za vsak obnovljiv vir v resnici rabimo 100% (običajno, ker hidro virov za to ne zapravljamo ampak jih raje koristno uporabljamo že tako ali tako) fosilne rezerve, ki čaka na poslabšanje vremena / brezvetrje. Tako postane solarna/vetrna elektrika izjemno draga in umazana.
Pa do subvencij za zeleno energijo in prenovo elektro omrežja, ki jo zahteva ogromno število majhnih proizvodnih enot (kar je ravno nasprotno od tega, za kar smo omrežje gradili zadnjih 120 let) sploh še nismo prišli...
T1, drži, temu procesu se reče Energiewende, je problem za EU ampak to ne pomeni, da se sleherniku ni dalo nekaj malega s tem pridobiti tudi zase ne glede na to, kako nerealen je v resnici. Ampak odločitev ne sprejemamo mi, mi se samo prilagajamo, kolikor gre, sploh, če nam brutalno tiščijo subvencije po grlu.
Skozi čas bodo solarni sistemi verjetno imeli hrambo električne energije v obliki vodika. Slednji bo nato služil kot gorivo za avtomobil ali pa kasnejše zimsko ogrevanje objekta/hiše na način: 1. Proizvodnja elektrike preko agregata na vodik 2. Toplotno izkoriščanje delovanje agregata za ogrevanje objekta. Kot pri bencinskem/dizelskim avtomobilu.
Skozi čas bodo solarni sistemi verjetno imeli hrambo električne energije v obliki vodika. Slednji bo nato služil kot gorivo za avtomobil ali pa kasnejše zimsko ogrevanje objekta/hiše na način: 1. Proizvodnja elektrike preko agregata na vodik 2. Toplotno izkoriščanje delovanje agregata za ogrevanje objekta. Kot pri bencinskem/dizelskim avtomobilu.
Proizvodnja zelenega vodika je propadla kot bolgarska skupščina. Mnogo preslab izkoristek, mnogo predraga je, in vsi startupi, ki so ga zalavfali grejo v bankrot. Kar pozabite nanj.
Skozi čas bodo solarni sistemi verjetno imeli hrambo električne energije v obliki vodika. Slednji bo nato služil kot gorivo za avtomobil ali pa kasnejše zimsko ogrevanje objekta/hiše na način: 1. Proizvodnja elektrike preko agregata na vodik 2. Toplotno izkoriščanje delovanje agregata za ogrevanje objekta. Kot pri bencinskem/dizelskim avtomobilu.
To je zaenkrat zgodbica, izgube so prevelike in zato cena previsoka. JE EU probala, ne znamo. Enako kot fuzija - enkrat upamo da bo, do takrat pa moramo nekaj narediti.
Jedrska je v super, končna cena za MWh pa najbolj odvisna od financiranja. Naložba v JEK2 je kapitalsko zahtevna in vsako odstotno točko višja obrestna mera lahko v prvih 40 letih posojilnega financiranja dvigne ceno za okoli 10 eur/MWh. Financiranje s strani zasebnega kapitala, ki objektivno pričakuje visoke donose, bi bilo preprosto predrago. Že 3-odstotni realni donos na celotni vložek bi stroškovno ceno dvignil na preko 80 eur/MWh v prvih 40 letih, 5-odstotni pa že na preko 100 eur/MWh.
Zato je ključno, da za izvedbo projekta zagotovimo posojilno financiranje s strani države (neposredno ali s poroštvom).
Ali pa EU ukine bone za CO2 in vsi veselo kurimo premog, tako kot ostali svet. Kam tako gremo pa itak vidimo.
