Reuters - V Franciji so v elektroenergetsko omrežje priključili prvi novi jedrski reaktor v zadnjih petindvajsetih letih. Nuklearko Flamanville-3 so začeli graditi leta 2007. Gradnja bi bila morala biti končana leta 2012, a se je zaradi več težav zavlekla za dvanajst let. V tem času se je ocenjeni strošek (brez financiranja) početveril na 13,2 milijarde evrov.

Novi reaktor ima električno moč 1650 MW, kar je največ v državi. Večji so le še kitajski reaktorji (Taishan) in finski Olkiluoto. Z omrežjem so generatorje sinhronizirali v soboto ob 11.48. Zagon so sicer začeli že septembra, so ga za nekaj dni prekinili, ko se je reaktor avtomatično ustavil. Kasneje se je zagon normalno nadaljeval, do povezave v omrežje pa so morali preteči še trije meseci.

Francosko podjetje EDF namerava zgraditi še šest reaktorjev, čeprav financiranje še ni znano. Zaradi visoke zadolženosti sicer podržavljenega EDF-a zasebni investitorji niso navdušeni nad financiranjem. Gradnja naslednjega reaktorja bi se morala...

Slo-Tech - Medtem ko se je Nemčija pravkar poslovila od jedrskih elektrarn, so Finci po večletnih zamudah uradno zagnali jedrski reaktor Olkiluoto 3. Na istoimenskem otoku sta že dva vrelovodna reaktorja z nazivno močjo 890 MW_e, novi tlačnovodni reaktor tretje generacije (EPR) pa bo zmogel 1600 MW_e, s čimer je najzmogljivejši v Evropi in tretji v svetu. Celotna elektrarna Olkiluoto bo zagotavljala približno tretjino vse finske električne energije.

Tretji reaktor so dokončali in vanj gorivo naložili aprila 2021. Decembra istega leta je stekla prva vzdrževana verižna reakcija, marca 2022 pa so ga poizkusno priključili v omrežje. Preizkusna doba se je sedaj končala in reaktor je vstopil v redno obratovanje, ko zagotavlja energijo finskim porabnikom. Projekt OL3 je gradil konzorcij Areva, Areva NP in Siemens, sam pa bo pokrival 14 odstotkov finskih potreb po električni energiji oziroma 12 TWh letno. Finska ob tem poudarja, da bodo že 93 odstotkov vse električne energije proizvajali brezogljično,...

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je presegel lanski rekord in za 1056 sekund dosegel temperaturo 70.000.000 °C, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Lani je nekoliko višjo temperaturo 120.000.000 °C ohranjal 101 sekundo. Za krajši čas, slabih 20 sekund, je tedaj zmogel celo 160.000.000 °C. Za uspešno fuzijo bomo seveda potrebovali oboje: visoke temperature in dolge življenjske dobe.

EAST stoji v Inštitutu za fiziko Hefei in predstavlja enega izmed treh najpomembnejših kitajskih reaktorjev za proučevanje te vrste pridobivanja energije. Tako visoke temperature so potrebne, da lahko dosežemo zlivanje (fuzijo) lahkih atomskih jeder v težja. Takšna jedrska reakcija je zelo eksotermna, saj so mase nastalih atomov malenkostno manjše od reaktantov; razlika se po Einsteinovi enačbi pretvori v energijo. Pri zlivanju lahkih neškodljivih jeder nastajajo težja jedra, ki so še vedno neškodljiva, zategadelj postopek ne proizvaja odpadkov. Fuzija v naravi poteka le v...

Nature - Britanska vlada je namenila dvesto milijonov funtov za začetek projekta razvoja lastne fuzijske jedrske elektrarne do leta 2040. Toda novica je bila sprejeta zadržano, saj se je v kaotičnem času izstopanja države iz Evropske unije na obljube in napovedi britanskih vlad težko zanesti.

Popularno velja, da je raziskovanje pridobivanja energije z jedrsko fuzijo osrediščeno na jug Francije, kjer v projektu ITER nastaja ogromen preizkusni reaktor. Toda v resnici se pomembne raziskave vršijo po vsem svetu in ena poglavitnih takšnih lokacij je Culham Centre for Fusion Energy blizu angleškega Oxforda. Tamkaj stoji Joint European Torus (JET; na sliki), testni toroidni fuzijski reaktor približno polovične velikosti tistega, ki ga gradijo v Franciji. Ko je bilo odločeno, da želi Velika Britanija iz EU, so stekle priprave na življenje te institucije po izstopu, in sicer kar z razvojem lastnega fuzijskega reaktorja. Lanskega oktobra mu je vlada Therese May namenila prvih dvajset milijonov...

Slo-Tech - Vesoljsko obarvan konec tedna zaključujemo s pogledom v evropski navigacijski sistem Galileo, s katerim želi Evropa končati odvisnost od ameriškega navigacijskega sistema GPS. Galileo so začeli načrtovati že v 90. let, končno verzijo pa so dorekli leta 2003. Sistem, ki je sicer začel omejeno delovati leta 2016, z več kot desetletno zamudo počasi vendarle dobiva končne obrise. Sistem za zdaj še ne pokriva celotnega sveta, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto, so sporočili iz nadzornega centra v Oberpfaffenhofnu na Bavarskem. Sedež sistema je sicer v Pragi.

Zadnje štiri satelite, ki še manjkajo, naj bi izstrelili konec prihodnjega leta. Že letos pa bo Galileo dobil visoko natančnost, ki bo višja od konkurenčnih sistemov. Na koncu bo natančnost Galilea precej manj kot meter, medtem ko je...

Guardian - Francosko sodišče v Nanterru je razsodilo, da mora francosko državno podjetje EDF (Électricité de France S.A.) plačati 1,5 milijona evrov globe zaradi napada na Greenpeaceove strežnike, ki ga je sodišče spoznalo za primer industrijskega vohunjenja. Dodatno mora Greenpeacueu izplačati pol milijona evrov odškodnine za povzročeno škodo. Poleg tega bodo odgovarjali tudi vodstveni delavci. Vodja EDF-jeve enote za varnost proizvodnje jedrske energije Pascal Durieux je dobil dve leti pogojne kazni (in potencialno tri leta zaporne kazni, če se bo v tem času ponovno prekršil) ter globo v višini 10.000 evrov, medtem ko je njegov namestnik Pierre-Paul François prejel poltretje leto pogojne kazni....