Slo-Tech - Več kot štiri leta po štirici in z nekaj zamude zaradi težav na tržišču čipov naj bi konec tega meseca naposled dočakali prve raspberryje pi verzije 5.
Miniračunalniček Raspberry Pi 4 smo dobili poleti 2019 in čeprav so vmes lansirali tudi kakšno manjšo osvežitev, kot je Pi 400, so dobra štiri leta vseeno največji razmik med različicami doslej. Zanj sta bili kot drugod v industriji pretežno krivi pandemija covida-19 in zasičena proizvodnja čipov, zaradi česar pristojni še lani niso natančno vedeli, ali bomo peto inkarnacijo sploh videli v 2023. V Pi Foundationu so se potrudili in Raspberry Pi 5 bi moral do prvih srečnežev priti konec oktobra. Da ne bi zaloge takoj pošle, bodo do konca tega leta rezervirane za končne, oziroma individualne uporabnike, medtem ko jih je pri nekaterih trgovcih mogoče tudi prednaročiti.
Zaradi časovne oddaljenosti je drobovje seveda bistveno bolj zmogljivo od tistega v predhodniku; v procesorju Broadcom BCM2712 se sedaj nahajajo štiri jedra Cortex-A76 pri 2,4 GHz, kar bi moralo zagotavljati dva- do trikrat višjo zmogljivost. Grafično vezje je Broadcom VideoCore VII, ki lahko poganja dva 4K/60 Hz zaslona. Medtem ko so s štirico bistveno izboljšali pomnilnik, so pri petici na vrsti vhodno-izhodni krmilniki, ki so po novem v southbridgu RP1, ki so ga v Pi Foundationu razvili sami. Posledice so med drugim dve vtičnici FPC za štiristezna vmesnika MIPI za kamere in zaslone; pa enostezno vodilo PCIe 2.0, za katerega potrebujemo še adapter HAT. Pri pomnilniku lahko vnovič izbiramo med 4 in 8 GB, pri čemer prva inačica nazivno stane 60, druga pa 80 ameriških dolarjev (brez davka), kar je nekaj dolarjev več od štirice.
Navzven večjih razlik niti ni opaziti, razen da je vtičnica za ethernet zopet na nasprotnem robu. Vnovič imamo po dve vtičnici USB 2.0 in 3.0, dve micro HDMI in kartico microSD. Se pa petica očitno opazno bolj greje, kajti poleg je moč dokupiti hladilnik in ventilatorček, svoje aktivno hlajenje pa ima lahko tudi ohišje.
Kaj se da s tem pocet, ce nimam pojma o programiranju in hardwareu nasploh? Za mene bi bil izziv ze recimo dva gumba in dve razlicni akciji na gumb narest, na primer gumb 1 prizge rumeno luc, gumb 2 pa rdeco.
Home server z najmanj porabe električne energije, če nisi preveč zahteven uporabnik. Že RPi4 maš lahko kot relativno uporaben desktop, zadeva ni na nivoju Arduino procesorjev ampak praktično konkurenca x86 za določene aplikacije.
Tako je. Itak so se pa tile arm boardi malo izpeli. Previsoke cene, slaba dobavljivost, na koncu si na tem da raje plačaš 30% več pa imaš x86 proc, kjer vsaj lahko priključiš gor več sata diskov.
Gre. Nekateri android tv boxi so tretjino cene rpi, nanje lahko flashash debian in potem počneš z njimi kar ti paše.
tako je, če ni potrebe po gpio se lahko tele močno predrage arm sbc funkionalno zamenja s praktično čimerkoli... pri meni so to android boxi z armbianom in nas z docker containerji
Miniračunalniček zagotovo ni pravi izraz, dvojna pomanjševalnica pa je verjetno tudi slovnična napaka. Poskusimo najti pravilnega. Kartičen računalnik verjetno ni najboljši, razen za Compute Module, se pa verjetno da lepo prevesti single-board computer, če še ni.
Raspberry Pi 5 dokončno potrjuje, da Raspberry Pi Foundation primarno preprodaja Broadcomove smeti faliranih serij chipsetov BCM27xx in BCM28xx, ki jih ni moč najti v nobeni resni napravi. Odločitev, da bodo še naprej temeljili na izmetu ameriške proizvodnje po tako dolgem obdobju nedobavljivosti, kot smo mu bili ravno priča, Raspberry Pi dokončno pozicionira zgolj kot ceneno, a ne poceni igračo.
To je bilo še "zabavno" v časih RPi 1-2, ko trg še ni bil poln SBCjev. In že takrat je bila računica bolj tako-tako napram odvitemu rabljenemu laptopu ali preprostim routerjem z OpenWrt in USB vrati. RPi 40EUR, poštnina, napajalnik, SD kartica, ohišje, torej nekje 80-90EUR za osnoven komplet v najboljših časih. Kakšne so cene zadnje leto do dve pa tudi vemo.
V časih RPi 3 so bili še vedno zanimivi proti drugim SBC zaradi velike skupnosti, veliko informacij in programske podpore. Alternativ je bilo preprosto preveč. Sedaj pa so se te tudi že malo prečistile, ustalile, in tako naprej.
Kaj bi počel z RPi 4-5, pojma nimam, pa sicer poganjam raznorazne naprave. Prešvoh za kaj resnega, premočno za ostalo. Mogoče kot predvajalnik za prikaz vsebin na velikem zaslonu, seveda če bi stvar po petih generacijah le imela neko osnovno uradno ohišje po VESA standardu. In če ne bi Debian-on-a-Stick koštal tretjino cene.
V glavnem, trg je poln, samo še dokončno se izčisti kdo je najzanesljivejši proizvajalec, katerega mesto RPF zelo očitno voljno odstopa drugim. Če bi z RPi 5 ubrali kakšno bolj smiselno pot, bi imel sedajle dilemo, tako je vsaj nimam. Iz zgodovine vemo, da je Broadcom robo najbolj smiselno in najceneje čimprej zavreči, in to se je zgolj še enkrat potrdilo. No, razen BCM5352. Izjema, ki potrjuje pravilo.
Po nesreči naredil dvojni post, dodal bi še tale odstavek:
Edina omembe vredna novost petice je PCIe, tega res nima vsak SBC. Ampak (z mislijo na NAS) kaj ti nuca PCIe za SATA kontroler, če je Ethernet še kar na USB? In še vprašanje, kako vse to skupaj dela brez aktivnega hlajenja.
Kaj se da s tem pocet, ce nimam pojma o programiranju in hardwareu nasploh? Za mene bi bil izziv ze recimo dva gumba in dve razlicni akciji na gumb narest, na primer gumb 1 prizge rumeno luc, gumb 2 pa rdeco.
Lahko napraviš igralno postajo za stare konzolne in arkadne igre.
Lahko ga namestiš tudi na že obstoječi Raspbian OS ali pa direktno na SD-kartico.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Jaz mam za server zima board, x86, 2x sata, 2x gbe, pcie reža za dodatke, 32gb flasha, poraba par W (cpu ma tdp 6W) gor pa inštaliraš distribucijo po želji, brez iskanja posebej buildov za tvoj soc.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Kaj se da s tem pocet, ce nimam pojma o programiranju in hardwareu nasploh? Za mene bi bil izziv ze recimo dva gumba in dve razlicni akciji na gumb narest, na primer gumb 1 prizge rumeno luc, gumb 2 pa rdeco.
Jaz uporabljam RPi4 kot terminal za remote deskop na službeni PC. Zadeva je lepo neslišna in porabi malo elektrike. Pravzaprav se mi ga sploh ne ljubi ugašati, ugasnem samo monitor. Za kakšno prižiganje lučk in podobno pa nabaviš zraven kaj takega: https://www.adeept.com/rfid-kit-rpi_p00... Tole te nauči osnov, potem pa lahko delaš naprej po svoje. Ampak za tole je že RPi3 čisto dovolj. Še za RD sem RPi4 nabavil bolj zato, ker sem preizkušal, ali bi delal remote z dvema monitorjema (ampak Remmina takrat tega še ni dobro podpirala, moram preveriti, ali se je to že kaj spremenilo).
Ali pa kako ploščo z integriranim Celeronom J1900. Stvar preprosto deluje že tri leta 24/7 medtem, ko mi je RPi Zero požrl vse živce...vse od naključnih crashov brez nekega razloga kjer je pomagal samo poteg adapterja iz vtičnice, ročnega compilanja RTL8821CU driverja pri čisto vsakem updatu kernela, naključnega crashanja v Raspbianu uradno podprtega USB wifija (Ralink RT5572, za iskanje tega v letu 2019 je šlo več deset ur, na koncu sem dobil nek rezervni del za smart tv s prispajkanim USB kablom) in DM9601 USB etherneta, ki mi je zaradi zanič driverja sesuval celo mrežo vključno z routerom in modemom (o tem sem pisal tu); zakaj toliko zafrkavanja z wifijem? Že 10 let sem na 5GHz-only. Po vseh teh dogodivščinah je zadeva letela na omaro in še je vedno tam. Mimogrede, ta J1900 z 16GB rama in 240GB Crucialom BX500 napajam z 12V 1,5A adapterjem od Seagate externega diska in ni niti topel.
Z x86 - kot sem rekel - vse preprosto deluje. Brez skrbi enkrat na 14 dni v Proxmoxov shell vpišem "apt update && apt dist-upgrade" in pa uporabim LXC Updater skripto za vseh 78 containerjev, pustim pri miru za kako uro in rebootam brez kakega zafrkavanja s crashi in compilanjem driverov. Kot je zgoraj en napisal, je bil RPi zanimiv samo na začetku, ko ni bilo alternativ, zdaj ko so se RPi4 prodajali po 200€ pa ne vidim razloga zakaj ne bi namesto tega raje vzel kaki NUC, Compute Stick ali pa kako ploščo z integriranim CPU-jem. Z RPi5 še bo itak zanimivo, glede na to, da še niti ne dohajajo povpraševanja po 4...
Sej point Rpija je bolj igranje in ucenje, kot pa neki resen NAS, server ipd, oz. kak terminal ipd, ki ne potrebuje nekih resnih portov in diskov. Brez "pravih" lan, sata in pci-e portov je zal le zanimiva igracka.
Sej point Rpija je bolj igranje in ucenje, kot pa neki resen NAS, server ipd, oz. kak terminal ipd, ki ne potrebuje nekih resnih portov in diskov. Brez "pravih" lan, sata in pci-e portov je zal le zanimiva igracka.
jaz rabim windowse, sorry stari, nisn neki programer, al pa linux freak, ampak dovol obvladam windowse pa android, in se mi nea da še z linuxi ukvarjat.
jaz rabim windowse, sorry stari, nisn neki programer, al pa linux freak, ampak dovol obvladam windowse pa android, in se mi nea da še z linuxi ukvarjat.
dost cajta sem ži dal tu not, da sem jih kr vreji spoznal.
in se mi nea da še ove stvari spoznavat, itak delajo na podobn način.
Mi v proizvodnji veselo uporabljamon PI3 in PI4 za testne naprave. In-house razvit in narejen PCB s potrebnimi vhodi/izhodi, RPI se natakne na njega, flasha image na sd kartico in gasa.
Neke elegantne rešitve za omenjeno zadevo ne vidim s x86 računalniki, zmogljivost je dost vredu, dela pa tudi bp.
Sam pa furam ene 3 PI-je na 3 lokacijah, kjer so priklopljeni na razsmernike sončnih elektrarn, iz katerih berejo proizvodnjo in jo prikazujejo na spletni strani. Na enem sem mel projekt zvezat še merilnik za hišo, da se vidi, koliko dejansko porabi za hišo, koliko gre pa v omrežje. Zaenkrat delajo super. Kaki 2 leti nazaj je ugasnil RPI1, po 8-9 letih je odpovedala spominska. Pa zadeva skos logga nekaj na spominsko. Drugace dela se vedno bp.
Če ne vidiš primerne uporabe za sebe, še ne pomeni, da je izdelek brezveze ma trgu.
Mi v proizvodnji veselo uporabljamon PI3 in PI4 za testne naprave. In-house razvit in narejen PCB s potrebnimi vhodi/izhodi, RPI se natakne na njega, flasha image na sd kartico in gasa.
Neke elegantne rešitve za omenjeno zadevo ne vidim s x86 računalniki, zmogljivost je dost vredu, dela pa tudi bp.
Sam pa furam ene 3 PI-je na 3 lokacijah, kjer so priklopljeni na razsmernike sončnih elektrarn, iz katerih berejo proizvodnjo in jo prikazujejo na spletni strani. Na enem sem mel projekt zvezat še merilnik za hišo, da se vidi, koliko dejansko porabi za hišo, koliko gre pa v omrežje. Zaenkrat delajo super. Kaki 2 leti nazaj je ugasnil RPI1, po 8-9 letih je odpovedala spominska. Pa zadeva skos logga nekaj na spominsko. Drugace dela se vedno bp.
Če ne vidiš primerne uporabe za sebe, še ne pomeni, da je izdelek brezveze ma trgu.
no, to je to, uporabni so v tovarnah, in kot kontroler preprostih stvari, za normalnega oz naprednega userja je pa en drek.
za proizvodnjo pa je vsaki drek vreji, ki je zanesljiv in vreji dela, tak kot win XP
nisem niti probal, ampak če lahko gore maš windowse, te maš lahko programov miljarde, in ni to fora da ti telefon uporabljaš, fora je v tem da ga maš na remote desktop, furaš programe, žere minimum elektrike, dobesedno čaraš, niti android ni tak zmogljiv pa naizi kot to.
konkretn varnostni siste lahko sam zgradiš, preproso gledano tak, preko telefona ki si ga porihtal tak kot treba, grejo vsi podatki ven in mogoče not, ne rabiš ti neke firme, ki te bo gledla pod prsti.
firewall ni tak težko naredit svoj, pol so pa tudi druge stvari, ne samo antivirus.
za telefon ni treba da ma windows, prvo je potrebn root, pol je potrebno pobrisat dol vse kar je nepotrebnega(google pa vse tote fore), pol moreš pregledat kodo, vlko tote kode pošilja podatke drugim kot so china pa take, pol ko ga popučeš vreji, ti tričetrt rama pričara, pol daš gor vreji firewall, oziroma ga tud malo sam narediš, pol je navrsti test, če si maher narediš še svoj vpn z drugim HWjem(druga država pa to), tisti telefon more bit isto zajeban, ampak verjetno se bojo začeli zanimat ta vlki, ker bojo misli da si kriminalec.
dolgo let nazaj je obstajal eden najboljših firewallov, 1ostnetf1rewa1, blokiral je države in marsikaj, ampak so ga odhebali, verjetno ubili.
Ja recimo, samo monitor požre še kaj, tako da teh 5W, glede na to da imaš v bajti recimo 30 vtičnic ali več, ni ravno prihranek, še žarnica več poje.
No, to je sicer res, ampak poleti je sitnost, da se poraba bolj ali manj spremeni v toploto, kar se pri PC-ju, ki je še bolj gamerske sorte, potem kar nabere v 8+ urah.
Ima kdo te igračke prižgane 24h/dan? So dovolj ohlajene ali je treba pomagat? Potreboval bi za manjši WEB server, SQL server in za stalno prikazovanje z nekaj kamer. Lahko tudi svojo "štatlico" za vsako reč.
RP4 mi lepo gode že par let brez ustavljanja. Je pa malo podhranjen za moje potrebe.
Lahko kdo razloži zakaj bi uporabljal to namesto rabljenega prenosnika (recimo, če bi želel homeserver)?
RPi ni primarno mišljen za domači strežnik. Razen če ne bi nanj hkrati obesil kake senzorje, specifične HAT-e (recimo z releji, itd.) za krmiljenje česa, itd.
Poglej malo katere vse projekte so ljudje speljali z uporabo RPi, morda dobiš kako idejo. Bolj je njegov namen za ustvarit kak DIY projekt.
Saj ne da se ga ne da uporabljati zgolj kot domači strežnik, ampak so boljše rešitve za to. Prednost pa so recimo neslišnost in pa majhna poraba elektrike.
RPI 5 je tako kot veliko drugih SBC možno uporabiti za veliko namenov. Med drugimi primeri uporabe je lahko tudi "headless" (ali ne) strežnik, kjer se zelo lepo obnese. Povsem stabilno mi RPI 4 4GB prek USB3 na SATA SSD (brez SD) in čisto majhnim pasivnim hladilnikom že leta neslišno deluje kot strežnik za arhiv z namiznega in telefona. Za večino mojega brskanja po spletu mi povsem zadostuje. Tudi tole pišem na RPI4. Plus spletni strežnik z bazo, PWM na GPIO teče na njem ter še kaj se najde. Je majhen, varčen, razmeroma dobro fleksibilen in dobro podprt SBC. Načeloma pa ni najbolj optimalna izbira za ogromno surovo moč. Kot recimo prevajanje ogromne kode.
Kakšne so cene zadnje leto do dve pa tudi vemo.
Vemo pa tudi kakšne so sedaj (Galago ima za 8GB RAMA-a cca 100€, za RPI 5 4GB pa bo na voljo za cca 75€), ko jih imajo končno tudi drugi uradni prodajalci po svetu dovolj na zalogi. Tudi naš Galago je umaknil omejitev kosov že nekaj časa nazaj.
Ampak (z mislijo na NAS) kaj ti nuca PCIe za SATA kontroler, če je Ethernet še kar na USB? In še vprašanje, kako vse to skupaj dela brez aktivnega hlajenja.
RPI 4 je res imela USB hub, pri RPI 5 je pa uporabljen njihov namenski čip RP1 in dopušča skoraj polno hitrost hkratnega prenosa USB3 na USB3 in ETH. Recimo Jeff Geerling je nameril 900MBit na ETH:
I was able to get about 450 MB/sec under the default PCIe Gen 2.0 speed, and very nearly 900 MB/sec...
Ravno zaradi visokih hitrosti je uradno dodana možnost aktivnega hlajenja. Kakor je videti, ni potrebna v vseh primerih uporabe. Nisem pa še zasledil pasivnega hladilnika, a to se bo nedvomno kmalu spremenilo.
Več neodvisnih preizkuševalcev omenja, da je GUI zaradi približno podvojenih zmogljivosti opazno bolje odziven.
