RaspBerryPi - Pred skoraj natanko petimi leti, 29. februarja 2012, je na trg prispel prvi poceni računalnik v velikosti kreditne kartice - Raspberry Pi. Projekt, ki so ga pobudniki začeli snovati že leta 2006, se je začel kot način, kako povečati zanimanje za računalništvo in programiranje pri mladih. Ugotovili so, da manjka poceni in enostavno programljiva strojna oprema, ki bi omogočala sorazmerno hiter vstop v svet programiranja. Rodila se je ideja, ki je šest let pozneje dala izdelek, ki je do danes presegel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Raspberry Pi se še zdaleč ne uporablja zgolj v izobraževanju, temveč je bistveno popularnejši v ostalih segmentih.
Sprva je Raspberry obstajal v dveh modeli (A in B), sčasoma pa smo dobili še kopico novejših izvedenk. Ob peti obletnici dobivamo še eno. Raspberry Pi Zero W je najnovejši predstavnik nadvse uspešne družine, ki za 10 dolarjev ponuja tudi podporo za Wi-Fi in Bluetooth. Sicer nima priključkov za ethernet in velikega USB-A, a je po drugi strani manjši od originalnega Raspberry Pi. Raspberry Pi Zero W je nekakšna izboljšana verzija verzije Zero, ki stane 5 dolarjev in je okleščen do obisti.
Zero W ima jedro BCM2835, ki ga poznamo že iz čisto prvega Raspberryja, le da to pot tiktaka pri 1000 MHz. Čip za Wi-Fi in Bluetooth 4.0 je enak kakor v Raspberry Pi 3, torej Cypress (nekdaj Broadcom) CYW43438. Drugih sprememb v primerjavi z Zero ni, kar pomeni, da v njem najdemo 512 MB pomnilnika, mini-HDMI in USB On-The-Go, microUSB za napajanje, večnamenski priključek s 40 kontakti, nastavek za kompozitni vhod ter CSI vhod za kamero. Meri 8,5 x 5,8 x 2 centimetrov. Vstavimo ga lahko v lično plastično ohišje, ki obstaja v treh verzijah (zaprta, z odprtino za kamero ali odprtino za priključke GPIO).
Ugotovili so, da manjka poceni in enostavno programljiva strojna oprema, ki bi omogočala sorazmerno hiter vstop v svet programiranja.
Mja, mogoce v Indiji. V Sloveniji pa pomanjkanje racunalnikov (laptopi po 350 evrov) ni ravno ovira. Resda je Pi za 10 evrov drasticno cenejsi, kar je super ce delas IoT projekt, ki bo kombiniral kup naprav, ampak da bi se mularija kaj naucila pa pac ni cena hardwarea ovira. Ubistvu je lazje na laptopu pognat python in nekaj zanimivega narest, kot programirat Raspberry Pi.
Ugotovili so, da manjka poceni in enostavno programljiva strojna oprema, ki bi omogočala sorazmerno hiter vstop v svet programiranja.
Mja, mogoce v Indiji. V Sloveniji pa pomanjkanje racunalnikov (laptopi po 350 evrov) ni ravno ovira. Resda je Pi za 10 evrov drasticno cenejsi, kar je super ce delas IoT projekt, ki bo kombiniral kup naprav, ampak da bi se mularija kaj naucila pa pac ni cena hardwarea ovira. Ubistvu je lazje na laptopu pognat python in nekaj zanimivega narest, kot programirat Raspberry Pi.
Hm, ravno včeraj se je en softveraš pritoževal, ker ni imel navodil kako priključiti ploščati konektor senzorja na pine razvojne ploščo. Kabli iz senzorja so bili zelen, črn, rdeč. Oznake pinov na plošči so bile SIG, GND, 3.3V.
Možnosti kako obrniti in priklopiti ploščati konektor sta dve. Fant z univerzitetno diplomo iz računalništva ni vedel kako.
IMHO, če bi kdaj vzel v roke kaj RPi podobnega, bi znal priklopiti.
Mislim, da v življenju še nisem tako hitro stisnil na buy gumb kot včeraj, ko sem prebral novico, da je prišel ven. Edini problem je, ker so (vsaj pri Pimoroni) trenutno omejeni na en komad na osebo. Drugače bi naročil še kakega.
To je končno en board, ki sem ga čakal nevemkoliko časa. Ima BLE (kar mi je še najbolj pomembno), Wifi in je prijetno poceni. Trenutno sem za projekt imel sicer navadnega Zerota ampak tista navlaka za Wifi in BLE dongle je malo nadležna. Poleg tega so pa kitajski BLE dongli dokaj zanič kar se dometa tiče.
Seveda pa tudi vse najboljše Raspberryju. Imam doma še vedno enega tistega originalnega iz prvega batcha, ki še kar lepo deluje.
Ugotovili so, da manjka poceni in enostavno programljiva strojna oprema, ki bi omogočala sorazmerno hiter vstop v svet programiranja.
Mja, mogoce v Indiji. V Sloveniji pa pomanjkanje racunalnikov (laptopi po 350 evrov) ni ravno ovira. Resda je Pi za 10 evrov drasticno cenejsi, kar je super ce delas IoT projekt, ki bo kombiniral kup naprav, ampak da bi se mularija kaj naucila pa pac ni cena hardwarea ovira. Ubistvu je lazje na laptopu pognat python in nekaj zanimivega narest, kot programirat Raspberry Pi.
Je cena ovira, če se želiš igrati s krmiljenjem LEDic ali ventilatorjev in kaj skuriš. Če plato na prenosniku skuriš, ga lahko samo še preč vržeš. Če RPi skuriš, si preč vrgel tistih nekaj deset dolarjev. Tudi če si šola in ti mularija pokrade računalnike, je bistveno manjši strošek nove RPije kupit. Lahko jim jih tudi posodiš za domov in se ne sekiraš preveč, če kateri dobi noge. Skratka PC za 5-35 dolarjev je zakon.
Excuse my ignorance, ampak kje se ponavadi to kupi? Mislim, da je cas da si omislim nekaj njih...
Thnx...
Jaz gledam na ebay(.de, .co.uk) pri raznih trgovcih. Imaš raznorazne modele in komplete (recimo z ohišjem, 16+ GB class 10 mini SD kartico itn.) Pač, odvisno koliko denarja želiš porabit. Tudi cene kar konkretno variirajo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Nima ... ker je malo morje opcij za headerje - moški(default), ženski, kotni ... je pa tudi opcija pri Pimoroni t.i. Hammer header, ki se namesti brez lotanja
