Od leta 1972 se prestopne sekunde uporabljajo, da bi bila astronomski čas (UT1) in univerzalni koordinirani čas (UTC) čim bliže. Prestopne sekunde se dodajajo, ker vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje. Kadar razlika med UT1 in UTC preseže 0,9 sekunde, se konec junija ali decembra vrine dodatna sekunda. S tem se zagotovi, da je UTC usklajen z vrtenjem Zemlje. Težave povzroča predvsem nepredvidljivost prestopnih sekund, saj se dodajajo po potrebi, česar se ne da predvideti dlje vnaprej. To pomeni, da mora za preračune med točkami v času sistem uporabljati še tabelo, ki vsebuje vse dodane prestopne sekunde doslej, hkrati pa se mora sproti posodabljati.
Tudi neenakomeren tek časa ni prijazen do modernih računalniških sistemov, zato so različni upravljavci uvedli svoje načine za soočanje s težavo. Google na primer prestopno sekundo "razmaže", tako da cel dan ura teče nekoliko počasneje. Nestandardizirana obravnava prestopnih sekund, ki se med sistemi razlikuje, je dodaten problem, ki ga želijo odpraviti. Idealno bi bilo, da bi bil UTC standard, ki bi ga vsi brezpogojno in brez prekinitev spoštovali. Zato je bila sprejeta odločitev, da se prestopne sekunde ukinejo. To naj bi veljalo vsaj stoletje, nato pa bo problem razhajanja med UT1 in UTC reševal nekdo drug. Teoretično se lahko zgodi tudi, da je prestopna sekunda negativna, če se vrtenje Zemlje pospeši. Doslej se to ni zgodilo in se tudi v prihodnosti naj ne bi - a zadnji pospeški namigujejo, da to ni nemogoče. Take situacije še nismo imeli, zato nihče ne ve, kako bi se sistemi v resnici odzvali.
Kanada, Francija in ZDA so si prizadevale, da bi se prestopne sekunde ukinile čim prej. To so želeli tudi tehnološki velikani, pa tudi GPS jih ne uporablja. Rusija po drugi strani prestopne sekunde zagovarja, saj jih vključuje tudi njen satelitski navigacijski sistem GLONASS. Kakorkoli že, še dobro desetletje sprememb očitno ne bo, pa tudi potem se bodo dogajale kvečjemu s hitrostjo kakšne sekunde na leto.
.