Nove predpone dodajajo, še preden se pojavi huda nuja za njihovo uporabo. Ko so leta 1991 zadnjikrat razširili sistem, se zeta in jota še nista uporabljali, danes pa je (vsaj v teoriji) drugače. Zlasti naraščanje količine podatkov kaže, da bi bili zetabajti lahko že kmalu zelo koristni. Do leta 2025 naj bi na primer ustvarili 175 zetabajtov podatkov. Kljub temu se tudi ti enoti še vedno sorazmerno redko uporabljata.
Že dlje časa so se znanstveniki malce v šali malce zares spraševali, kaj bo sledilo po predponi jota. Google je neformalno uporabljal brontobajte ali helabajte, a ti dve predponi resnih možnosti nista imeli. Pogoj za novo oznako je namreč ustrezna začetnica, ki še ne sme biti uporabljena. Preostali sta le še q in r, odtod tudi novi imeni. Upoštevali so tudi, da se morajo enote za večkratnike končati na a, za pomanjšane pa na o. Ali se bosta tudi uporabljali, pa bomo še videli. Richard Brown iz britanskega National Physical Laboratory pravi, da bo preteklo še vsaj 25 let, preden bomo novi predponi začeli uporabljati. Morda pa niti nikoli, saj namesto zelo velikih številih znanstveniki pogosto uporabljajo posebne enote, pojasnjuje astronom Mike Merrifield z Univerze v Nottinghamu. Tudi vesoljskih razdalj nihče ne meri v metrih, čeprav imamo ogromne predpone.
Z novima predponama je prostih črk v angleški abecedi zmanjkalo. Videli bomo, kaj se bo zgodilo, če bomo kdaj želeli povedati 1033.
No sanjam menda lahko... 
