Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.
S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi dvakrat, zato na primer Google problem rešuje tako, da v okolici prestopne sekunde čas nekoliko razmaže. Če ure tiktakajo 0,001 % počasneje, se v nekaj urah nabere sekunda, hkrati pa so ves čas interno usklajene in čas strogo monotono narašča. Če k temu dodamo še časovne pasove in premikanje ure, je zmeda popolna.
Državna volilna komisija pa se je računanja časa lotila neposrečeno. Datum volitev, ki so 24. aprila, so zapisali kot 24.04.2022 00:00:00 po lokalnem času. Ker je časa za vložitev vloge 30 dni, so to preprosto izračunali kot razliko 720 ur. A ker niso upoštevali, da se vmes zamenja časovni pas, ko z zimskega (GMT+1) časa preidemo na poletnega (GMT+2), se je program zaklenil ob 24.03.2022 23:00:00 po GMT+1 (zimskičas). Kdor je pisal aplikacijo, ni pomislil, da se lahko ure spreminjajo, zato intervala 30 dni ni najprimerneje računati tako, da izračunamo točno časovno razliko med dvema točkama, temveč je treba operirati z dnevi. Podobno kot v bankah denarnih zneskov ne zapisujejo s plavajočo vejico (float), temveč v celoštevilčnih centih.
jej, kakšen zmeden opis problema. odmislimo dejstvo, da je avtor pomešal poletni in zimski čas. tole je no: čas se premakne na poletnega 27.3, torej eno uro naprej. če od 24.4 00:00 odštejemo 720 ur dobimo 24.3 23:00, kar je točno po urah, ni pa točno po dnevih.
sej ima vsak programski jezik funkcijo tipša dateadd (myDate, month, -1). to bi uporabil pa mirna bosna. ne pa fakin ure. tudi z dnevni ni ok operirati, ker meseci nimajo vedno 30 dni. treba je pač uporabiti predpripravljeno funkcijo dateadd / month, sam je ne boš šel menda pisat??
jej, kakšen zmeden opis problema. odmislimo dejstvo, da je avtor pomešal poletni in zimski čas. tole je no: čas se premakne na poletnega 27.3, torej eno uro naprej. če od 24.4 00:00 odštejemo 720 ur dobimo 24.3 23:00, kar je točno po urah, ni pa točno po dnevih.
sej ima vsak programski jezik funkcijo tipša dateadd (myDate, month, -1). to bi uporabil pa mirna bosna. ne pa fakin ure. tudi z dnevni ni ok operirati, ker meseci nimajo vedno 30 dni. treba je pač uporabiti predpripravljeno funkcijo dateadd / month, sam je ne boš šel menda pisat??
Prav zaradi tega, ker mesec ni vedno enako dolg, se operira z dnevi. Bi rekel da zakon narekuje 30 dni, ne pa 1 mesec, kar je lahko 28, 29, 30 ali 31 dni, odvisno od tega kdaj so volitve.
Državna volilna komisija pa se je računanja časa lotila neposrečeno. Datum volitev, ki so 24. aprila, so zapisali kot 24.04.2022 00:00:00 po lokalnem času. Ker je časa za vložitev vloge 30 dni, so to preprosto izračunali kot razliko 720 ur.
A to je notranja informacija? Ker se mi zdi zelo malo verjetno, da bi nekje vpisovali število ur namesto začetnega in končnega datuma.
Pri nas od zunanjih partnerjev dobivamo za en smorn podatke za te prestopne ure in potem marsikdaj ugibamo kako bo doticni xml itd izgledal na prestopni dan, pa vcas se spremeni in ne zves nic vnaprej itd. Jeba je ker so pogodbe v lokalnem casu, in potem imajo pogodbeni dnevi po 23 ali 25 ur.
Fak, no, 21. stoletje, pa je računanje časa še vedno problem...
Težava je, ker se uporabljajo časovni pasovi namesto lokacije. Linux že ve, zakaj izbereš "Europe/Ljubljana" za timezone in ne CET/CEST/GMT+1. Downside je, da imaš zaradi tega vsak mesec novo verzijo tzdata paketka...
Tu gre za tipičen primer napačnega razumevanja naloge, ki jo je treba rešiti s programiranjem. Zakonsko določen način računanja upravnih rokov ne govori o urah. Če bi v zakonu pisalo, da se rok, določen v dnevih, računa v urah, bi bilo OK, ampak seveda ne piše tako. Z drugimi besedami, programer je izumil nekaj, česar pravila (zakon) računanja rokov ne določajo.
Pa tudi če so uporabili tak način, gre za površnost pri testiranju programske rešitve. Najmanj, kar bi morali narediti je, da tekom razvoja izračunajo in vrnejo tako dobljen datum in čas. In tu bi takoj videli, da nekaj ne štima. Se pravi sploh niso naredili testnega izračuna datuma in časa.
Fak, no, 21. stoletje, pa je računanje časa še vedno problem...
Dokler bodo casovni pasovi in premiki ur definirani tako arbitrarno kot so, bo s tem problem. Operacije s casom so kompleksna in precej zahtevna naloga, zato se je nikoli ne lotevas sam, ker je to nekdo ze naredil namesto tebe in naredil je bolje.
A je to spet kakšna priskledniška firma programirala al so to direkt zaposleni v državni upravi naredil?
Privatni sektor je to programiral, kdo pa drug!
Javni sektor je očitno še manj sposoben sproducirati kaj takšnega, da je moral tako nalogo predati v delo privatnemu sektorju. Se pa ne čudim, ker vsak IT-jevec, ki ni popolnoma nesposoben, lahko v zasebnem sektorju zasluži več, tako da za JS ostanejo več ali manj nesposobneži in par redkih posameznikov, ki so sicer sposobni, pa so tam zaradi drugih razlogov in ne zaradi denarja.
Res pa je treba priznati, da je tudi na trgu IT storitev kaos. Firme svoje IT storitve drago zaračunavajo, potem pa delo "forwardirajo" študentom, ki delajo za par evrov na uro; regulative pa ni nobene. Medtem ko pri gradnji objektov mora (pooblaščeni) arhitekt izpolnjevati določene pogoje izobrazbe, je lahko arhitekt informacijskega sistema vsak avtomehanik. Rezultat so pa produkti, ki očitno niso bili ustrezno testirani (v mejnih primerih), ali pa celo omogočajo SQL vrivanje, dajejo osebne podatke na ogled javnosti in podobne nemarnosti.
Fak, no, 21. stoletje, pa je računanje časa še vedno problem...
Težava je, ker se uporabljajo časovni pasovi namesto lokacije. Linux že ve, zakaj izbereš "Europe/Ljubljana" za timezone in ne CET/CEST/GMT+1. Downside je, da imaš zaradi tega vsak mesec novo verzijo tzdata paketka...
Huh? Europe/Ljubljana je CET (CEST se podrazumeva).
In se ne spreminja vsak mesec.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
A je to spet kakšna priskledniška firma programirala al so to direkt zaposleni v državni upravi naredil?
Privatni sektor je to programiral, kdo pa drug!
Javni sektor je očitno še manj sposoben sproducirati kaj takšnega, da je moral tako nalogo predati v delo privatnemu sektorju. Se pa ne čudim, ker vsak IT-jevec, ki ni popolnoma nesposoben, lahko v zasebnem sektorju zasluži več, tako da za JS ostanejo več ali manj nesposobneži in par redkih posameznikov, ki so sicer sposobni, pa so tam zaradi drugih razlogov in ne zaradi denarja.
Res pa je treba priznati, da je tudi na trgu IT storitev kaos. Firme svoje IT storitve drago zaračunavajo, potem pa delo "forwardirajo" študentom, ki delajo za par evrov na uro; regulative pa ni nobene. Medtem ko pri gradnji objektov mora (pooblaščeni) arhitekt izpolnjevati določene pogoje izobrazbe, je lahko arhitekt informacijskega sistema vsak avtomehanik. Rezultat so pa produkti, ki očitno niso bili ustrezno testirani (v mejnih primerih), ali pa celo omogočajo SQL vrivanje, dajejo osebne podatke na ogled javnosti in podobne nemarnosti.
Za to, da se voziš po cesti, je potrbeno znanje CPP in prve pomoči.
Za uporabo računalnika nihče ne potrebuje nič. Samo elektriko, računalnik in internet. In že si lahko glavni car na Betajnovi.
V bistvu je vseen kolk je casa. Tudi ce nekomu ni delalo samo pet minut pred zaprtjem, je to slamparija. Izgovor, da "lahko bi vsi prej zrihtal" je samo izgovor.
Ok, če bi mrknil net ali elektrika ob 23h, bi pa nesrečneži krivili providerje za sabotažo in posledično podporo avtokratski oblasti?
Glej, faili se dogajajo in se bodo dogajali. Smo le ljudje. In tistih 5 ljudi, ki ni moglo oddat vloge, ne bo pahnilo države še v večjo bedo, potegnilo jo pa tudi ne bo na bolje.
Sicer pa tisti, ki se ob 23h spomni, da mora urediti to, je pač neresen. Loviti zadnje minute in potem delati celo štalo.
Ja, končno se je tudi v dolini šentflorjanski pokazal problem s premikanjem ur. Eni pa trdijo, da težav ni. In da je to lažje.
Spet drugi trdijo, da je sprememba časovnega pasu na +2 smiselna ideja za naše okolje.
Seveda, programer ni kriv, da stvar ne dela. Navodila za implementacijo so za programerje opcijska - predlog.
Kriv je user, ker se je držal roka v navodilih.
Kot da bi prišel na volišče ob 6 zvečer, vedoč, da imaš časa do 7. Pa bi ugotovil, da so se odločili zaključiti eno uro prej, ker so bili lačni in bi ti nekdo rekel - sori - če si eno uro pred uradnim zaprtjem volišč tukaj - si neresen.
A je to spet kakšna priskledniška firma programirala al so to direkt zaposleni v državni upravi naredil?
Privatni sektor je to programiral, kdo pa drug!
Javni sektor je očitno še manj sposoben sproducirati kaj takšnega, da je moral tako nalogo predati v delo privatnemu sektorju. Se pa ne čudim, ker vsak IT-jevec, ki ni popolnoma nesposoben, lahko v zasebnem sektorju zasluži več, tako da za JS ostanejo več ali manj nesposobneži in par redkih posameznikov, ki so sicer sposobni, pa so tam zaradi drugih razlogov in ne zaradi denarja.
Res pa je treba priznati, da je tudi na trgu IT storitev kaos. Firme svoje IT storitve drago zaračunavajo, potem pa delo "forwardirajo" študentom, ki delajo za par evrov na uro; regulative pa ni nobene. Medtem ko pri gradnji objektov mora (pooblaščeni) arhitekt izpolnjevati določene pogoje izobrazbe, je lahko arhitekt informacijskega sistema vsak avtomehanik. Rezultat so pa produkti, ki očitno niso bili ustrezno testirani (v mejnih primerih), ali pa celo omogočajo SQL vrivanje, dajejo osebne podatke na ogled javnosti in podobne nemarnosti.
Za to, da se voziš po cesti, je potrbeno znanje CPP in prve pomoči.
Za uporabo računalnika nihče ne potrebuje nič. Samo elektriko, računalnik in internet. In že si lahko glavni car na Betajnovi.
Tudi za računalnik bi potrebovali osnove.
Aja, za uporabo računalnika in interneta ne rabiš nobenega znanja? Ljudje imamo windowse v genih.
Fak, no, 21. stoletje, pa je računanje časa še vedno problem...
Težava je, ker se uporabljajo časovni pasovi namesto lokacije. Linux že ve, zakaj izbereš "Europe/Ljubljana" za timezone in ne CET/CEST/GMT+1. Downside je, da imaš zaradi tega vsak mesec novo verzijo tzdata paketka...
Huh? Europe/Ljubljana je CET (CEST se podrazumeva).
Kakor je @BigWhale napisal, računanje s časovnimi pasovi je zapop*tdit zoprna reč. Včasih tudi nerešljiva. Na primer, če bi imeli samo CET ves čas in ti bi imel dva eventa ob 2:30 in 3h zjutraj. Sedaj vlada sprejme, da bomo v nedeljo premaknili ob 2h zjutraj na CEST eno uro naprej. Kako boš spremenil čas eventu (ali obema)?
V bistvu je vseen kolk je casa. Tudi ce nekomu ni delalo samo pet minut pred zaprtjem, je to slamparija. Izgovor, da "lahko bi vsi prej zrihtal" je samo izgovor.
U bistvu to ni šlamparija, ampak je neskladno z zakonom, torej nezakonito!
