vir: Intel
Ko so pri Intelu v začetku novembra splovili dolgo pričakovano hibridno arhitekturo procesorjev Alder Lake, so pričeli z zgolj šestimi najmočnejšimi primerki družine Core dvanajste generacije za namizne računalnike. Sedaj je na vrsti preostanek repertoarja, širom spektra različnih naprav. Na sejmu CES so tako predstavili 22 modelov za namizne računalnike in 28 modelov za prenosnike (krajši video povzetek). V prvi skupini to zvečine pomeni primerke brez pripon K(F), ki jih torej ni mogoče navijati. So pa za hip omenili tudi modele KS, ki naj bi prispeli konec marca; tu gre očitno za izbrane (binned) kose, ki bodo iz škatle dosegali vsaj 5,5 GHz enojedrni turbo, oziroma 5 GHz večjedrnega.
Intel za konstrukcijo namizniških izvedenk čipov uporablja dve silicijski osnovi: večjo z bazično konfiguracijo 8P+8E in pa manjšo, z zgolj 6P. To pomeni, da v bistvu samo močnejše izvedenke alder lakov za namizne naprave dejansko uporabljajo hibriden pristop, šibkejše pa ne - sem spada večina modelov Core i5 ter vsi Core i3, Pentiumi in Celeroni. Pri večjem čipu so konfiguracije 8P+8E za Core i9, 8P+4E za Core i7 in 6P+4E za dva modela Core i5. Skupaj s hudournikom novih procesorjev, ki so na police trgovin prišli v preteklem tednu, so prispele tudi matične plošče na osnovi treh novih čipovij: H670, B660 in H610. Dobro je biti pozoren predvsem na razliko med H670 in cenejšim B660, saj ima slednji prepolovljene komunikacijske kanale in torej podpira le polovično število PCIe in SATA stezic.
Različice za prenosnike se najprej delijo v tri krovne skupine po porabi. Zmogljivim laptopom in spregi z diskretnimi grafičnimi karticami so namenjeni modeli H s porabo 45 W, ultraprenosnikom pa modeli U, s porabo med 9 in 15 vati. Novost je vmesna družina P, s porabo 28 vatov, s katero ciljajo na zmogljivejše ultraprenosnike. Core H nosijo osnovno 14-jedrno hibridno konfiguracijo alder lakov za prenosniške naprave, 6P+8E, medtem ko je večina izvedenk P v konfiguraciji 4P+8E, U pa v 2P+8E. Skladno s čipi smo že videli najave mnogih prenosnikov na njihovi osnovi; samo za Core H naj bi jih bilo prek sto. Kar se tiče programja Thread Director za učinkovito dodeljevanje nalog različnim jedrom, novih vesti ni - delo na verziji za Linux je še vedno "v teku", medtem ko za Windows 10 še vedno velja, da ga ne bodo videli.
O grafični tehnologiji Arc je bilo po drugi strani tokrat povedanega bore malo; omenili so le, da je v teku proizvodnja, oziroma dobava diskretnih različic za prenosnike s procesorji Core H, a se v specifikacije niso spuščali. So pa predstavili tehnologiji Deep Link, za boljše razporejanje električne energije med procesorjem in grafično kartico, in HyperEncode, za deljenje bremena kodiranja video posnetkov med CPUjem in GPUjem. Kogar zanimajo tehnologije za avtonomno vožnjo, pa naj si le pogleda del prezentacije, namenjen Intelovi izraelski podružnici Mobileye, kjer so predstavili nov sistemski čip za samovozne avtomobile EyeQ Ultra, ki naj bi bil kar desetkrat zmogljivejši od aktualnega čipa EyeQ 5, okoli katerega sicer snujejo avtomobile s četrto stopnjo avtonomije. Vozila na osnovi čipa EyeQ Ultra naj bi sicer prišla na trg v letu 2025.
