Nezamenljivi kriptožetoni (NFT) so šli sprva v promet predvsem v povezavi s sodobno umetnostjo ter internetnimi memi, dandanes pa jih poskušajo tržiti že praktično s katerokoli rečjo, ki ji je moč - tako ali drugače - nadeti kakršnokoli vrednost. Prva takšna zadeva je bil bržkone Dorseyjev prvi čivk, medtem ko je sredi decembra največ pozornosti vzbudil prvi poseg v Wikipedio, ki ga je Jimmy Wales naposled uspel prodati za 750.000 dolarjev, čeprav je bil deležen precej kritike iz vrst urednikov spletne enciklopedije. Ti so mu očitali, da je z objavo dogodka kršil pravila platforme o samopromociji.
Pred dnevi je bil na vrsti še prvi SMS. Tega je 3. decembra 1992 britanski inženir pri Vodafonu Neil Papworth poslal kolegu, direktorju Richardu Jarvisu, ko je bil ta na predbožični zabavi podjetja. Sporočilce "Merry Christmas" se je zasvetilo na zaslonu telefona orbitel 901, katerega podoba je bila pravzaprav tudi del NFT. Kupec, ki je za kriptožeton na dražbi v režiji pariške hiše Aguttes potrošil 107.000 evrov, je namreč poleg sličice sporočilca pridobil še uokvirjeno fotografijo telefona z njim in sliko kode komunikacijskega protokola. Poteza je seveda tudi promocijska, toda podjetje bo izkupiček vendarle v celoti doniralo komisariatu za begunce Združenih narodov.
Seveda v hecu...