V tej evropski naftni oazi se elektrifikacija ni zgodila samo od sebe. K temu je gotovo pripomogel visok standard, ki ga - paradoksalno - zagotavlja prav izvoz nafte, a odločilni pospešek je s finančnimi vzpodbudami dala država. Intenzivna kampanja se je začela v 90. letih. Postopoma so električna vozila oprostili plačila davka na dodano vrednost in davka na vozila. Uporabljali so lahko pasove za avtobuse, cestnin, mostnin, predornin in parkirnin niso plačevali. Rezultati so bili izjemni. Ne le, da je prodanih bistveno več električnih vozil, so tudi cenejša. Volkswagnov e-Golf je za slabega tisočaka cenejši od klasičnega golfa. To je za okolje odlična novica, za proračun pa nekoliko manj, zato bo drugo leto nekaj popustov izginilo.
Vračajo se davki na luksuzna vozila (dražja od 600.000 kron), priključni hibridi bodo spet bolj obdavčeni, vrača se davek na prodajo rabljenih vozil. Natančni ukrepi še niso znani, ker se nova vlada še pogaja o proračunu za prihodnje leto. Okoljske organizacije pravijo, da načeloma niso proti dodatni obdavčitvi električnih vozil, dokler klasična vozila ostanejo visoko obdavčena. Problematičen je davek na rabljena vozila, saj se trg rabljenih električnih vozil še razvija.
Vse kaže, da bo prehod na električne avtomobile uspel. Nato se bodo morali Norvežani odločiti, kako naprej. Najverjetnejši naslednji kandidat na listi za odstrel so neelektrični tovornjaki in kombiji.
