Slo-Tech - Raziskovalci so opazili najbolj oddaljen objekt v vesolju doslej. Objekt HD1, ki je bržkone galaksija, je od Zemlje oddaljen 13,5 milijarde svetlobnih let, kar je 0,1 milijarde svetlobnih let več od trenutnega rekorderja galaksije GN-z11. Slednjo so odkrili decembra 2020. HD1, ki se nahaja v ozvezdju sekstant, so astronomi s tokijske univerze odkrili aprila letos, o njej pa so javnost obvestili v četrtek.

Z rdečim premikom 13,27 je najbolj oddaljen in med najstarejšimi objekti, ki jih lahko vidimo z Zemlje. Svetloba, ki danes prihaja na Zemljo, je iz HD1 krenila pred 13,5 milijardami let. Zaradi širjenja vesolja, ki razpihuje tudi galaksije vsaksebi, je dejanska razdalja (proper distance) okoli 33,4 milijarde svetlobnih let. Zato je premer vidnega vesolja 93 milijard svetlobnih let, pa čeprav je vesolje staro le 13,8 milijarde svetlobnih let.

HD1 in sestrski objekt HD2, ki je skoraj enako oddaljen, sta torej tako daleč, da ju vidimo, kakršna sta bila 330 milijonov let po velikem...

Slo-Tech - Rezultati meritev s teleskopom v Atacami (ATC, Atacama Cosmology Telescope), ki so bile izvedene v letih 2013-2016, so bili ta teden objavljeni v dveh rokopisih na arXivu. S teleskopom so merili mikrovalovno sevanje kozmičnega ozadja oziroma prasevanje, ki je najbolj zgoden ostanek mladega vesolja, ki ga lahko neposredno opazujemo. Prasevanje je posledica dogodka, ko je bilo vesolje staro 380.000 let (danes je 13,8 milijarde let), saj so se tedaj protoni in elektroni spojili v atome, vesolje pa je postalo prepustno za svetlobo. Tista iz tistega časa je danes že zelo medla in zamaknjena, a jo še vedno lahko opazujemo kot šibko prasevanje.

Z merjenjem prasevanja, ki ni povsem enakomerno razmazano po vsem nebu, dasi so razlike ranga 0,03 K, je možno izračunati nekatere značilnosti vesolja. Med njimi poleg starosti, strukture in gostote snovi tudi hitrost širjenja. To imenujemo Hubblova konstanta in do danes ni zadovoljivo izmerjena. Tu ne govorimo o malenkostni razliki, ki bi bila...

Slo-Tech - Če se ponoči ozremo v nebo, vidimo več tisoč zvezd, a to je le neznaten del vesolja. Pri tem ne gre le za omejitev oči, saj tudi s teleskopi ni kaj bolje. V resnici je vse, kar vidimo, barionska snov, ki jo sestavljajo barioni. To so delci, ki jih sestavljajo trije kvarki, da iz njih dobimo na primer protone, nevtrone itd. Skoraj vsa snov, s katero lahko pridemo v stik na Zemlji, je barionska snov. To je ves naš periodni sistem in še več. Le zelo redki delci so kaj drugega, na primer nevtrini, ki tako ali tako v milijardah letijo skozi naše telo, ne da bi sploh reagirali.

Toda opazovanja vesolja so pokazala, da barionska snov ne more predstavljati vsega, kar v vesolju obstaja. Enostavno premalo je je, da bi se v vesolju lahko tvorile strukture, kot so zvezde in galaksije, in pojavi, kot je gravitacijsko lečenje. Da se enačbe izidejo, so kozmologi prepričani v obstoj temne snovi, ki predstavlja 85 odstotkov vse mase v vesolju. Z drugimi besedami: nevidnega in nezaznavnega je...

ESA - Podrobna analiza podatkov, ki so jih pridobili vesoljski satelit Planck in zemeljskega detektorja BICEP2 in Keck Array, je pokazala, da dokazov za obstoj gravitacijski valov ni. S tem so zavrnili preliminarne rezultate, ki so jih objavili lani in so nakazovali na detekcijo gravitacijskih valov iz najzgodnejšega obdobja v zgodovini vesolja. To bi imelo pomembne implikacije za razumevanje znanosti, a so bili zelo glasni skeptični glasovi, ki so izpostavljali pomanjkljivosti v eksperimentu. Ker je poročilo o gravitacijskih valovih sedaj umaknila kar ista raziskovalna skupina, ki ga je lani napovedala, je zavrnitev praktično dokončna, vsekakor pa zelo gotova.

Gravitacijski valovi bi dokazali obstoj kratkega, a burnega obdobja v zgodovini izjemno mladega vesolja,...

Slo-Tech - Te dni je začel polno delovanje teleskop ALMA (Atacama Large Milimeter/sub-millimeter Array), ki so ga zgradili na planoti Chajnantor v čilski puščavi Atacama na nadmorski višini 5000 metrov. Uradna otvoritvena slovesnost je bila v sredo. Teleskop sestoji iz 66 radioteleskopov s premerom krožnika sedem ali dvanajst metrov, ki so postavljeni vsaksebi do največ 16 kilometrov, večinoma pa manj. Atacama je bila izbrana kot idealno mesto za tovrstna opazovanja vesolja, saj je na nadmorski višini 5000 metrov nad teleskopi le polovica atmosfere. Glavno prednost pa predstavlja izjemno suho podnebje, saj vlaga moti opazovanja v milimetrskem in podmilimetrskem spektru, ker tam...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

BreitBart - NASA je včeraj sporočila, da je Hubblova primarna kamera prenehala delovati in da ni upanja, da bi lahko popolnoma obnovili njeno funkcionalnost.

Gre se za ACS, to je kamero, ki je bila sposobna opazovati svetlobo, vse od ultravijoličnega do skoraj infrardečega dela spektra. Kot pravijo astronomi, je bil ta instrument daleč najbolj uporabljan med vsemi, ki so nameščeni na teleskopu. Nasini znanstveniki sicer pravijo da bodo nekaj funkcionalnosti kamere lahko obnovili, toda to nikakor ne bo več kot ena tretjina celotne prejšnje funkcionalnosti. Astronomi pravijo, da bodo sicer lahko nadaljevali z opazovanji z uporabo drugih...