Slo-Tech - Danes je začela izhajati nova slovenska revija, v kateri raziskovalci pišejo za raziskovalce z drugih področij in predvsem za javnost, ki jo zanima znanost, njene ugotovitve in z njo povezani premisleki. To je glavna razlika od ostalih spletnih portalov, ki pokrivajo znanost - Alternator pišejo raziskovalci. Revijo Alternator je ustanovil Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU) skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Kemijskim inštitutom in Institutom Jožef Štefan. Pri izdajanju sodelujejo še Pedagoški inštitut, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Inštitut za novejšo zgodovino. V reviji sodelujoče inštitucije poizkušajo preseči tradicionalne ločnice med naravoslovnimi, tehničnimi, družboslovnimi in humanističnimi vedami ter ohraniti ravnovesje med njimi, hkrati pa pokazati, da potrebujemo vse vede in da so vsi prispevki uporabni in zanimive tudi za nestrokovnjake s področja.
Ja, in ko raziskovalec z družboslovnega področja, ali "javnost, ki jo zanima znanost", na prvi strani pride do "Njegov energijski tok na oddaljenosti približno 150 milijonov km, kjer se nahaja Zemlja, je okrog 1361,5 W/m2. Ta vrednost, t. i. solarna konstanta, niha z 11-letno periodo in z amplitudo 0,5 W/m2 ", jih pol neha brati.Žal.
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna). "
Ja, in ko raziskovalec z družboslovnega področja, ali "javnost, ki jo zanima znanost", na prvi strani pride do "Njegov energijski tok na oddaljenosti približno 150 milijonov km, kjer se nahaja Zemlja, je okrog 1361,5 W/m2. Ta vrednost, t. i. solarna konstanta, niha z 11-letno periodo in z amplitudo 0,5 W/m2 ", jih pol neha brati.Žal.
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna). "
Hvala za citirano, me je pritegnilo k branju, kljub temu, da drugače nisem imel tega namena, pa vidim da gre za povedne stvari, ki s podrobno razlago omogočajo dejansko razumevanje procesov, ne zgolj običajne poljudne zgodbe, ki jih vsi, ki nas znanost nekoliko zanima, poznamo že od osnovne šole.
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna). "
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna). "
Kaj tukaj ni jasno napisano???
Si ful pameten. Pravzaprav preveč, in nimaš pojma, kako je treba pisati, da te razume čim več lljudi. Ki recimo nimajo pojma, kaj je električni dipol, kaj je interagiranje, kaj je prerazporeditev naboja v molekuli... Za večino so to prazne besede, ki jim nič ne pomenijo, in ko naletijo na tretji tak izraz, nehajo brati.
Mja, Okapi ma in nima prav. Sam nimam nobenih problemov z branjem teh tekstov, ampak če res želimo, da jih berejo tudi laiki, morajo biti malo bolj cicibanski - pa čeprav sovražim to besedo, ker mi je jasno, da se velikega dela pomembnih konceptov enostavno ne da pocicibanit in je hočeš-nočeš na bralcu oz. javnosti, da doseže neko bazično raven znanja za razumevanje.
Recimo oba zgornja izseka bi se dalo napravit malo privlačnejša, je pa seveda vprašanje, koga članki nagovarjajo.
Je naslednji teden na SAZUju srečanje v živo, pa pejte tja pa urednikom potečnarite, ane.
Dejstvo je, da je razumljiv in zanimiv poljuden članek veliko težje napisati, kot strokovnega. Zelo redki so znanstveniki, ki to znajo. Pomagati bi se dalo s "soavtorji" - da nekdo, ki obvlada takšno pisanje, predela članek v razumljivo obliko. Ampak sta dva problema - nekateri avtorji so prepričani, da so najbolj pametni in ne dovolijo takšne predelave, poleg tega pa revije praviloma nimajo denarja, da bi takšno predelavo plačale.
Jaz recimo sem poljudne članke pred leti nehal pisati, ker jih nihče ne honorira niti približno dovolj. Nisem pa zaposlen v javni upravi, da bi to lahko počel v službenem času. Zato tudi ne bom hodil tečnarit, ker bodo rekli, pa napiši bolje, če znaš.
Drugače pa še brezplačen nasvet za Alternator. Spletna revija naj izkorišča možnost večnivojskega besedila. Enačbe, strokovni deli, različni podrobni podatki, reference ... naj se "skrivajo" o za povezavami. Tako je lahko osnovno besedilo preprosto, razumljivo vsakomur, če bi kdo rad vedel kaj več, pa lahko klikne na povezavo. Tudi vse tujke in strokovni izrazi, za katere se avtorju zdi, da brez njih ne gre na osnovnem nivoju, so lahko na drugem nivoju, za povezavo, razloženi.
Pa še šala na račun imena. Pred leti je Bart Ehrman pisal knjigo o tem, kako je na vsebino Svetega pisma vplivalo to, da so ga prvih skoraj 1500 let ročno prepisovali, in je pri vsakem takem prepisu nastala kakšna napaka, pisarji so kdaj kaj dodali, kdaj kaj pozabili prepisati... In je hotel knjigo nasloviti Lost in Transmission. Urednik mu je svetoval drugačen naslov, na koncu je bil Misquoting Jesus, in Ehrman je potem rekel, še dobro, sicer bi se knjiga lahko znašla v knjigarnah v oddelku za avtomobile ;-)
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna).
Okapi pravilno ugotavlja, da tole meni nič ne pove.
Prvi stavek novice sicer pravi:
Danes je začela izhajati nova slovenska revija, v kateri raziskovalci pišejo za raziskovalce z drugih področij in predvsem za javnost, ki jo zanima znanost, njene ugotovitve in z njo povezani premisleki.
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna).
Okapi pravilno ugotavlja, da tole meni nič ne pove.
Jah, bi pa v prvem letniku srednje šole pri kemiji bolj pazljivo poslušali ... Če tega ne razumete, potem tekst definitivno ni za vas.
Od tistih, ki ostanejo, jih pol neha brati, ko pridejo do "Bistvena lastnost toplogrednih plinov je torej, da interagirajo z IR sevanjem - elektromagnetnim valovanjem (EMV). Če se naboj v molekuli lahko prerazporedi (molekula efektivno postane električni dipol), lahko nihajoče električno polje povzroči nihanje oz. vibriranje molekule (rečemo, da je molekula IR aktivna).
Okapi pravilno ugotavlja, da tole meni nič ne pove.
Jah, bi pa v prvem letniku srednje šole pri kemiji bolj pazljivo poslušali ... Če tega ne razumete, potem tekst definitivno ni za vas.
Zelo dvomim, da je tole snov prvega letnika. Glede na to, da nisi razumel, da Okapi nima težav z razumevanjem teksta, ampak z načinom, kako je zadeva predstavljena, si očitno tudi sam prešprical velik del srednje šole?
Še tretjič: zadeva je, vsaj sodeč po novici, namenjena javnosti, ki jo zanima znanost (predvsem javnosti, delno pa tudi znanstvenikom.. ampak lepo piše PREDVSEM).
Drugače pa vprašanje: A bi bilo kaj drugače, če bi v "zapletenem" stavku pisalo "reagirajo" namesto "interagirajo"?
A bi bilo kaj drugače, če bi v "zapletenem" stavku pisalo "reagirajo" namesto "interagirajo"?
Reagiranje implicira kemično reakcijo, spajanje, in je v tem kontekstu popolnoma neprimerena izbira. "Interagirajo" je mogoče res preveč tujka, a imamo v redni rabi interaktivnost in interakcijo, torej bi moral razumeti kaj to pomeni. Se pa strinjam, da bi bilo lepše reči, da plini absorbirajo, vpijejo energijo IR sevanja.
Ja, v kemijskem jeziku implicira kemijsko reakcijo, v laičnem pa niti ne.
Npr. v fiziki ne implicira kemijske reakcije:
3. Newtonov zakon opisuje: Če eno telo deluje na drugo z neko silo, deluje drugo telo nazaj z nasprotno enako silo. Zakon imenujemo zakon o vzajemnem učinku ali zakon akcije in reakcije.
Za laike bi bilo smiselno v članku dodati še okence, kjer bi bili obrazloženi tuji/zahtevni izrazi. Tudi, če je prevod iz tujega jezika dobeseden, ima prevod lahko določene implikacije. Fino, da kemiki dnevno uporabljate izraze in jih razumete, a če je revija namenjena širšemu krogu, je pol smiselno upoštevati nekatere izmed naših predlogov.
Zato tudi ne bom hodil tečnarit, ker bodo rekli, pa napiši bolje, če znaš.