Na seznamu je približno 30 podjetij, od tega jih je večina v ZDA. To je ameriškega predsednika Donalda Trumpa že tako ujezilo, da je že uvedel preiskavo ukrepa. Trdi, da gre za nepravičen ukrep, ki je uperjen zlasti proti ameriškim podjetjem. To drži, a v resnici je ukrep uperjen proti skupini podjetij s podobnimi poslovnimi praksami, ki pa so res večinoma v ZDA. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je odgovoril, da je Francija suverena država, ki sama oblikuje lastno davčno politiko, pri čemer bo tudi ostalo. V ZDA lahko zaradi ukrepa zvišajo carine na francosko blago. Ponuja pa Francija roko ZDA, saj pravi, da bi morali državi najti dogovorno rešitev za problem obdavčitve internetnih velikanih, ne pa se zatekati v grožnje.
Francoski davek bo letno navrgel okrog 500 milijonov evrov, kar je tako za Francijo kakor za vse tehnološke multinacionalke zanemarljiva številka. To je približno tako, kot če bi se v Sloveniji pogovarjali o dodatni obremenitvi v višini 10 milijonov evrov. Ni prijetno, je pa za proračun v rangu zaokrožitvene napake.
Evropska komisija ocenjuje, da internetni giganti plačujejo okrog 8-9 odstotkov davka na dobiček, medtem ko je povprečje za vsa podjetja v EU 23 odstotkov. Zaradi tega so se v EU odvijala tudi pogajanja o enotni rešitvi tega problema na nivoju Skupnosti, a so Irska, Češka, Švedska in Finska nasprotovale uveljaviti evropskega davka. Zaradi tega so Nemčija, Francija, Avstrija, Španija in tudi Slovenija začele uvajati svoje davke. Bo pa Francija davek ukinila, če pride do dogovora v celotni EU, pravijo.
