To prakso smo doživeli tudi v Sloveniji. Pred štirimi leti je bilo stališče Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da je zero rating v neskladju z nevtralnostjo interneta, ki je v Sloveniji uzakonjena. Ker pa niso uspeli pokazati, da je imela privligirana obravnava določenih storitev tudi dejansko pomembne vplive na trg mobilnih storitev, je sodišče njihovo odločbo razveljavilo. Lani smo tako spet dobili storitve, ki so pri A1 izvzete iz plačljivih količin prenesenih podatkov. AKOS se je za zdaj umaknil, s pojasnilom, da je "je od konkretnih okoliščin, od značilnosti posamične ponudbe, ki se zagotavlja na trgu, od obsega njenega izvajanja ter vpliva na trg in končne uporabnike je med drugim odvisno, ali ponudba (še) ustreza sicer zelo splošnim zakonodajnim zahtevam". Ali in kako bodo ukrepali glede teh novih ppaketov, bo tako treba še počakati.
Nova raziskava pravi, da zero rating v končni fazi prinese višje cene prenosa podatkov za vse uporabnike. Razlog je preprost: po eni strani morajo ponudniki storitev poskrbeti, da bodo izvzete storitve čim privlačnejše, kar seveda najlaže storijo s podražitvijo ostalih, po drugi strani pa morajo nadoknaditi izpad prihodkov zaradi izvzemanja. V državah, kjer zero ratinga ne poznajo, so se cene v letu dni v povprečju znižale za več kot 10 odstotkov, medtem ko so se v preostalih državah povišale. Hkrati omenjena praksa zavira konkurenco in nesorazmerno bolj škoduje uporabnikom interneta z nižjimi prihodki.
Tudi organizacija EFF že več let opozarja na spornost zero ratinga. Hkrati opozarjajo tudi na problematičnost nadzora nad nevtralnostjo interneta. Za razliko od GDPR-ja, ki predpisuje enotne globe v EU, je pri kršitvah nevtralnosti interneta kaznovalna politika prepuščena državam. Slovenija se z zagroženo kaznijo do 50.000 evrov uvršča med države z najmilejšimi kaznimi. Tudi pri ceni dostopa do interneta prek mobilnih naprav se Slovenija uvršča v drugo polovico držav (med dražje).
