STAT - Znanstveniki iz Pennsylvanie so gensko modificirali mišji zarodek iz maternice in pozdravili resno dedno bolezen.
Tirozinemija tipa 1 je dedna bolezen, pri kateri telo ne zna presnavljati aminokisline tirozin, zato se ta začne kopičiti v njem že mesec dni pred rojstvom. To naposled pri dojenčkih povzroči zastrupitev in odpoved jeter. Na Pennsylvanski univerzi v Philadelphiji so se lotili postopka na brejih miših: zarodke so vzeli iz maternice, jim v jetra vbrizgali učinkovino za spremembo dednega zapisa na osnovi tehnologije CRISPR/Cas9 in jih posadili nazaj v mater. Več mesecev po rojstvu miške niso kazale znakov bolezni - čeprav so naknadni testi pokazali, da je poseg spremenil DNK v le okrog petnajstih odstotkih jetrnih celic.
To odpira pot do eksperimentov na primatih in naposled človeških zarodkih, kar je še donedavna na Zahodu veljalo za skorajda bogokletno. Šele lanskega februarja so se ameriški akademiki odločili, da se pospešeno lotijo genskih modifikacij na človeških zarodkih. K temu so jih praktično prisilili podvigi kitajskih kolegov, ki imajo precej manj moralnih zadržkov. Nato smo lanskega julija dobili razvpiti oregonski eksperiment, v katerem so v človeških zarodkih popravili dedno bolezen srca, čeprav še vedno ni jasno, kako.
Pomenljiv detajl novega testa iz Philadelphije je raba najmodernejše verzije CRISPRja, spreminjanja baz (base editing ali popularno CRISPR 2.0), ki je stara šele dve leti. Ta namesto daljših sekvenc genoma spreminja posamezne baze v zapisu, s čimer povzroča manj potencialnih stranskih učinkov, oziroma odzivov, s katerimi se celice branijo pred spremembami DNK. Klasični CRISPR ima prav zaradi njih v kompleksnejših organizmih, kot so živalski in človeški, nemalo problemov in utegne ostati v končni fazi omejen na poljedeljstvo.
Ko smo že pri editiranju baz in dednih boleznih: pred dnevi so raziskovalci iz Züricha objavili, da so s to tehnologijo pozdravili fenilketonurijo, prav tako pri laboratorijskih miših.
Urejanje genetskega zapisa v fazi zarodka bo sčasoma postala rutina. A na Cambridgeu so se lotili še drznejšega podviga – sestavljanja zarodka! Zarodek je, enostavno rečeno, skupek 3 vrst matičnih celic (iz ene se razvije plod, iz druge rumenjak, iz tretje posteljica). V poskusu so sestavili 2 tipa (plod, posteljica) matičnih celic mišk, ki sta se sčasoma razvila v zarodek, podoben zarodku, ki je bil in vitro spočet. 'Tretjega' tipa (rumenjak za hranjenje plodu) niso uporabili, ker jih je zanimalo le organiziranje/rast/napredek zarodka v začetni fazi.
Zdi se, da je sestavljanje zarodkov možno in da je odkrita alternativa 'klasičnemu' spočetju (z združitvijo gamet). Če je možno sestavljati zarodke mišk, potem je verjetno možno sestavljati tudi človeške. Aseksualno razmnoževanje pri človeku je torej možno.
Samo poglej kam nas je pripeljalo osemenjevanje krav. Nekatere pasme se skoraj niso več sposobne reproducirat po naravni poti. Problem je, da kolikor bomo šli po tej poti; namreč rutinsko urejanje genetskega zapisa v fazi zarodka, kot pravi gus, da bomo tudi sami kaj kmalu postali od tega eksistenčno odvisni.
Zdi se, da je sestavljanje zarodkov možno in da je odkrita alternativa 'klasičnemu' spočetju (z združitvijo gamet). Če je možno sestavljati zarodke mišk, potem je verjetno možno sestavljati tudi človeške. Aseksualno razmnoževanje pri človeku je torej možno.
Ne le možno, temveč nujno. Zahodnjaki vse manj seksajo, kaj šele imajo otroke. Afričani in Indijci so še zadaj, a dajmo jim mobitele in čas, bodo kmalu na istem.
Zmanjšanje populacije bo resda koristilo vsem na tem planetu zaradi manjše porabe omejenih virov in manjšega onesnaževanja, popolno zavrtje razmnoževanja pa ne rezultira v zmanjšanju, temveč uničenju populacije ali pa v zatekanje k izključno umetnemu oplojevanju. Kot pravi Majk, bomo od tega morda nekoč eksistencialno odvisni. Kar ni problem, če razvijemo warp drive in koloniziramo pol galaksije, a smo od tega strahotno daleč.
Aseksualno razmnoževanje pri človeku je torej možno.
Church supports science.
Kako bo Cerkev obrazložila, da ima po novem ženska eno, a pomembno, družinsko dolžnost manj, prej pa je 2.000 let trdila nekaj drugega? :)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Danes nimamo nobene tezave locit med zdravstvenimi posegi, ki zdravijo drugace neozdravljivo bolezen in npr. avgmentacijsko mamoplastiko. Zakaj bi ga tukaj kar naenkrat imeli, ker smo namesto skalpela uporabili epruveto?
Samo poglej kam nas je pripeljalo osemenjevanje krav. Nekatere pasme se skoraj niso več sposobne reproducirat po naravni poti. Problem je, da kolikor bomo šli po tej poti; namreč rutinsko urejanje genetskega zapisa v fazi zarodka, kot pravi gus, da bomo tudi sami kaj kmalu postali od tega eksistenčno odvisni.
Kot zgleda, je to cilj - kapitala. In zgleda, da proti temu ne moremo nič.
Govorit, da bomo po novem naenkrat kritično odvisni od tehnologije, je popolna bedarija - ker smo že tisočletja, vsaj od začetka poljedeljstva.
Moderna človeška civilizacija sloni na ustalitvi prebivalstva in organiziranem prenašanju tehnološkega znanja iz roda v rod. Za to je treba imet razvito izobraževanje, standarde komuniciranja, proizvodnjo, energetiko, transport etc. Že če katerikoli od teh segmentov zaradi kateregakoli razloga pade, se vse sesuje. Že samo če odstraniš pomorski transport, se vsa moderna ekonomija podre. Mi SMO ŽE eksistenčno odvisni od tehnologije.
Govorit, da bomo po novem naenkrat kritično odvisni od tehnologije, je popolna bedarija - ker smo že tisočletja, vsaj od začetka poljedeljstva.
Ne drži. Če vzameš ljudem vso tehnologijo, bo še vedno vsaj nekaj tisoč ljudi na planetu preživelo z nabiralništvom in skakanjem po vejah, četudi ostalim zmanjka hrane. Če vrsto steriliziraš, jo brez umetne oploditve pokončaš v eni generaciji.
Za to ne potrebujemo čas, ampak čudež, kam spraviti vso energijo, ki bi te s svetlobno hitrostjo pognala.
Ne, če ukriviš čas-prostor, potem ni treba gnati predmeta niti blizu c. Čas morda potrebuje mojškra, ostali potrebujemo tudi veliko denarja za konkretni razvoj.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ne drži. Če vzameš ljudem vso tehnologijo, bo še vedno vsaj nekaj tisoč ljudi na planetu preživelo z nabiralništvom in skakanjem po vejah, četudi ostalim zmanjka hrane. Če vrsto steriliziraš, jo brez umetne oploditve pokončaš v eni generaciji.
Pozabljaš, da bi bila tista sterilizirana generacija zelo dolgoživa, morda celo praktično nesmrtna. Vse ima svoje tradeoffe.
Agresor: vseeno je malo drgače, če se jutri ustavi pomorski promet ali pa reprodukcija. Poleg tega kmetovat zna vsak kmet, popravljat gene pa je vseeno malo bolj komplicirano.
A te je strah tega, da bodo nekatere sintetične pasme ljudi postale boljše od "naravnih" ljudi?
Kakšen izgovor pa boš pol našel, ko bodo in-vitroji praktično v vseh pogledih boljši od klasike?
A boš vseeno trdil, da je 90 IQjevec z krivimi nogami enako primeren (ali, da ima iste šanse) za astronavta, kot pa večkrat doktoriran fizik/inženir z IQ 160, ki prekolesari 100km za zajtrk pri tem pa se mu le malce dvigne utrip?
Kot te poznam...da, seveda boš to trdil. Ampak kot vedno, se ti bo resnica smejala v faco.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
A boš vseeno trdil, da je 90 IQjevec z krivimi nogami enako primeren (ali, da ima iste šanse) za astronavta, kot pa večkrat doktoriran fizik/inženir z IQ 160, ki prekolesari 100km za zajtrk pri tem pa se mu le malce dvigne utrip?
Ne. Trdil bom, da se bo tudi med "naravnimi" našlo dovolj ljudi z IQ 160, ki za zajtrk prekolesarijo 100km. Že jaz sem eden takih.
