Zgodba razkriva, kako so v zgodnjih časih družabnih omrežij in pametnih telefonov, tekmo s konkurenco dobivali predvsem z lagodnim posojanjem osebnih podatkov. Facebook je namreč vse od leta 2007 sklepal pogodbe o deljenju podatkov s ponudniki mobilnih naprav. Takih je bilo kar okoli 60, med njimi tudi velikani kot so Amazon, Samsung in Apple. Za zdaj sicer ni neposrednih dokazov, da so podatke uporabnikov zlorabljali, so pa denimo njihove elektronske naslove, telefonske številke in podobno, hranili kar na svojih strežnikih. In, kar je najpomembneje, vse to se je dogajalo brez izrecnega dovoljenja uporabnikov.
Pri Facebooku se zagovarjajo, da je šlo zgolj za način, kako v zgodnjih mobilnih časih zagotavljati njihovo storitev na kar najširšem naboru naprav. Ponudniki so tedaj smeli razvijati svoje aplikacije, ki so zagotavljale Facebookove funkcije in podobno uporabniško izkušnjo. V tako aplikacijo se je uporabnik prijavil s Facebookovim uporabniškim imenom in geslom, aplikacija pa je potem imela dostop do vseh podatkov tega socialnega omrežja. Skratka, pri Facebooku trdijo, da so se skupaj s proizvajalci mobilnih naprav samo trudili, da bi čimveč ljudi na svetu lahko doživelo njihovo družabno izkušnjo. V podjetju so sicer zagotovili, da so tovrsten dostop do podatkov začeli omejevati v letih 2014/15, škandalozne pogodbe s proizvajalci telefonov pa zdaj počasi prekinjajo. Vsemi navkljub, so jih doslej razdrli le 22.
A tu se vendarle pojavi še vprašanje ali bi tako ravnali tudi, če se ne bi pred časom zgodil škandal po imenu Cambridge Analytica? Drugo ključno vprašanje pa je, zakaj so dovolili tudi uporabo podatkov prijateljevih prijateljev, med njimi tudi tistih, ki so taka ravnanja izrecno prepovedali?
Še bolj boleče pa zna biti za Facebook dejstvo, da je podjetje leta 2011 v postopku pred FTC (Federal Trade Commission) zagotovilo, da bo za morebitne primere kršenja zasebnosti pridobilo izrecne privolitve konkretnih uporabnikov. Tu bo postala pomembna presoja ali so izdelovalci telefonov tretja oseba ali zgolj podaljšanja roka Facebooka. Kakšna bo ta presoja, je mogoče slutiti iz izjave nekdanjega tehnološkega direktorja FTC Ashkana Soltanija, ki je za NYT povedal: "To je kot da bi si na vrata svoje hiše dali namestiti ključavnice, ključavničar pa bi potem razdelil ključe svojim prijateljem, ki bi lahko potem brez vašega vedenja prihajali k vam domov in malce brskali po vaših stvareh."
Skratka, Zuckerbergovi obiski predstavniških teles nekaterih držav, bodo očitno postali periodičen, a reden pojav.
