Na 65-straneh so argumentirano ponovili, da se v bistvu od njih zahteva nov operacijski sistem oziroma znatna modifikacija obstoječega, ki bi omogočil neoviran dostop do surovih (šifriranih) podatkov na telefonu. Za razliko od znamenitega primera ZDA proti New York Telephone iz leta 1977 Apple poudarja, da so zasebno podjetje, ki nima v lasti ali posesti osumljenčevega telefona niti podatkov na njem (razen seveda tistih v iCloudu, ki so jih posredovali tretji dan po napadu). Trdijo, da je sodišče preširoko uporabljalo zakon All Writs Act in da je kršilo Applove pravice iz prvega in petega amandmaja ameriške ustave. V sodbi iz leta 1977 je vrhovno sodišče odločilo, da je treba pri uporabi All Writs Act presojati, ali zahteva prestane test treh dejavnikov: podjetje mora biti povezano z zadevo, zahteva ne sme predstavljati nesorazmerne obremenitve ter sodelovanje mora biti nujno potrebno.
Apple trdi, da nimajo z osumljencem nič, da bi moralo na projektu novega operacijskega sistema šest do deset inženirjev delati več mesecev in da Applovo sodelovanje ni nujno potrebno, ker da FBI ni zaprosil za pomoč vseh vladnih agencij, ki bi jih lahko bil. Apple pravi, da bi ugoditev tej zahtevi povzročila poplavo podobnih zahtev (čaka jih več kot sto), pa tudi drugačnih. Na primer zahtevali bi lahko, da napišejo kodo za selektivno vključevanje mikrofona na telefonu, vklop kamere itd. Gre za nevaren precedens.
Rok za odgovor z druge strani je 10. marec, za 22. marec pa je razpisano tudi zaslišanje.
Ob tem so Microsoft, Google, Facebook in Twitter javno izrazili podporo Applu z vložitvijo uradnih izjav (amicus brief) pri sodišču v zvezi s tem primerom.
Applova drža v tem primeru je hvalevredna, pri čemer za končnega uporabnika niti ni pomembno, ali to počno zaradi načelnosti ali gre zgolj za zelo dobro reklamo. Je pa zanimivo, da je na Kitajskem Apple precej manj načelen (in ni edini, saj je na primer tudi Google precej časa izvajal cenzuro na Kitajskem). Apple na Kitajskem cenzurira aplikacije, ki partiji niso po godu, podatke o uporabnikih pa hrani na strežnikih, ki so v lasti China Telecoma. In če bodo v ZDA ugodili sodnemu zahtevku je le vprašanje časa, kdaj bodo tudi na Kitajskem začeli dobivati zelo invazivne zahteve.
. 