Slo-Tech

» »

Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas

1
2
»

antonija ::

Jaz sem pisal za vanilla igro brez modov. Ampak za Kerbal obstaja toliko razlicnih dodatkov da sigurno najdes kakega, ki te parkira kamor hoces. Tisti za vzletanje te skoraj do sekunde tocno pripelje do objekta, ki je ze v orbiti...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Nummy ::

antonija je izjavil:

Ja, RCS.

Ooops nimam še vsega research-anega, in vidm da mi manjka precej tenhnologije. Tole sem mislu, da je uporabno samo pri pristajanju na planetih in nisem uporabljal in sem večino technology pointov zmetal v motorje, senzorje in podobno v upanju da bom tako lahko prišel dlje kot od lune.

antonija ::

RCS moras nujno uporabljat za vse natancne manevre v vesolju. Brez tega si metek z glavnim motorjem, dockanje ti pa ne bo nikoli uspelo (razen ce das na ogromno plovilo najmanjsi motorcek ki obstaja, pa ga kuris na najmanjsi moci, pa vsakic ko moras popravit smer/polozaj obrnes celotno plovilo, itd.).

Probaj docking v tistem tutorialu ki je vsem na voljo. Tam se kar lepo naucis kako sklopit dve plovili v orbiti.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

BigWhale ::

Dejte Kerbal discussion perstavit sem: Kerbal Space Program :)

energetik ::

Še ena zadeva mi gre po glavi pri teh vesoljskih sondah - zakaj se ne gre v miniaturizacijo?
Znanstveni inštrumenti, kamere vse se da narediti zelo malo, da bi pasalo na malo sondo, ki se jo da pospešit do precej večjih hitrosti, z manj goriva itd. V mislih imam recimo velikost npr. manjše od pol metra, masa npr. 10 kil. Kaj je ovira?
Morda velikost antene, čeprav že Galileo je imel zložljivo lahko anteno.

BigWhale ::

energetik je izjavil:

Še ena zadeva mi gre po glavi pri teh vesoljskih sondah - zakaj se ne gre v miniaturizacijo?
Znanstveni inštrumenti, kamere vse se da narediti zelo malo, da bi pasalo na malo sondo, ki se jo da pospešit do precej večjih hitrosti, z manj goriva itd. V mislih imam recimo velikost npr. manjše od pol metra, masa npr. 10 kil. Kaj je ovira?
Morda velikost antene, čeprav že Galileo je imel zložljivo lahko anteno.


A so vecji polprevodniki manj obcutljivi na motnje in razna sevanja?

Verjetno ze zdaj sprobajo stvari narediti cim manjse, samo potem imajo zadeve duplicirane, triplicirane in redundance za rezervo pa se rezervo za rezervo. :)

Po desetih letih pac noces, da ti crkne ena sama kamera, ki si jo imel zmontirano na plovilu. :)

Thuban ::

energetik je izjavil:

Še ena zadeva mi gre po glavi pri teh vesoljskih sondah - zakaj se ne gre v miniaturizacijo?
Znanstveni inštrumenti, kamere vse se da narediti zelo malo, da bi pasalo na malo sondo, ki se jo da pospešit do precej večjih hitrosti, z manj goriva itd. V mislih imam recimo velikost npr. manjše od pol metra, masa npr. 10 kil. Kaj je ovira?
Morda velikost antene, čeprav že Galileo je imel zložljivo lahko anteno.


ker je treba zagotoviti, da bo stvar delala, ko pride na cilj.
Boljše, da dela malo slabše kot bi lahko in pač DELA kot pa da tvegaš s tem da pošlješ nekaj, kar bi lahko delalo malo bolje ampak tvegaš da pač NE BO delalo ko pride na cilj.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

DOOM_er ::

stvar je v zanesljivosti, stara oprema je stestirana potestirana in preverjena skozi leta in leta. In teh let se nabere pri enem takem projektu. Stvar je v temu da znanstveniki vedo kaj lahko pričakujejo od posameznega kosa opreme, vse napake in hibe. Malo bedno bi bilo da ti flash crkne par mio kilometrov stran od zemlje.
Robots will steal your job. But that's OK

energetik ::

Narediš tako majhno, da je zelo poceni. Potem pošlješ recimo 10-20 takih zadev naenkrat, z večjo hitrostjo. Morda v velikosti piksne, vsaka ima kakšen par inštrumentov, ki se podvajajo na različnih sondicah. Tudi če jih polovica na random crkne, še vedno dobiš podatke.
Ne vem, samo razmišljam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Thuban ::

torej ti bi na sondo dal po 20 enot vsake stvari, da bi zagotovil da nekaj delujočega morda pride na cilj?

saj te razumem samo se mi ideja morda ne zdi najboljša.

in še razumeti moraš, da so to sondo poslali v nebo leta 2006, ko so bile tehnologije malo drugačne kot danes...
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

energetik ::

Ne glih 20, recimo na eno IR kamero + merilnik mag.polja, na drugo vidno kamero + spektrometer itd. Potem pa še na kakšno drugo spet iste kombinacije.

BigWhale ::

energetik je izjavil:

Ne glih 20, recimo na eno IR kamero + merilnik mag.polja, na drugo vidno kamero + spektrometer itd. Potem pa še na kakšno drugo spet iste kombinacije.


Se mi zdi, da tko narasca samo kompleksnost cele zadeva in pol si na konc na istem.

Nummy ::

energetik je izjavil:

Še ena zadeva mi gre po glavi pri teh vesoljskih sondah - zakaj se ne gre v miniaturizacijo?
Znanstveni inštrumenti, kamere vse se da narediti zelo malo, da bi pasalo na malo sondo, ki se jo da pospešit do precej večjih hitrosti, z manj goriva itd. V mislih imam recimo velikost npr. manjše od pol metra, masa npr. 10 kil. Kaj je ovira?
Morda velikost antene, čeprav že Galileo je imel zložljivo lahko anteno.


Prvič zato, ker tam gori ne furajo 10nm procesorjev oz. če jih rabijo imet potem več dodatne zaščite, računaj, tam ni ozona in magnetnega polja Zemlje in ko pridejo kaki nabiti delci gre lahko vsa elektronika k vragu, če nimaš dobre zaščite.

Kot drugo uporabljajo vojaško elektroniko, če ne še kaj hujšega. Sem v srednji pri praksi držal v roki navaden čip z AND/OR vrati in vojaško izvedenko. Potem smo pa testirali raznorazne stvari in vojaška elektronika lahko zdrži najmanj 3x toliko kot navadna, v nekaterih primerih tudi več kot 5x.

Kot tretje se uporablja za gorivo za pridobitev elektrike plutonij, ki mora biti v nekakšnem zaščitnem ovoju, ker če ne nebi mogli niti sonde skupaj sestavit in jo vgradit v raketo, naslednji problem je tud temperatura, če imaš plutonij, ki ti lepo greje nočeš izgubiti vse te toplote in vesolje je razmeroma "mrzlo" in rabiš dobro izolacijo še za to.
Že sam navigacijski kompjuter, komnikacija, basic trusterji in "reaktor" pa si čez par 100kg takoj. Tisti senzorji pa kamere so proti "backbone" pereščki.

BigWhale ::

Problem je predvsem ta, da tudi ce bi lahko vse skupaj stlacil v eno 10kg vedro, rabis neke thrusterje in dovolj potisnega plina, da popravljas smer.

Truga ::

Miniaturizacija kle zal ne pride v postev.

Ti res imas v telefonu 1000000x tok kompjutra kot ga je v sondi, kamera je boljsa, memory je boljsi itd. To je vse res. Zakaj niso poslali tja telefona?

Ker ze na zemlji ob vsakem solar flaru crkne en kup elektronike. Pa smo pod magnetnim poljem, atmosfero, pa ponavadi se pod streho. Pa reci crkujejo, biti na diskih se obracajo, serverji se restartnejo, itd.

Tista zadeva mora pa 10 let brez teh dodatnih zascit zemlje letet skoz vakuum, 20nm procese ti pa zmede ze rahla radiacija, in vedno bolj so obcutljivi. Zato pac posiljajo tako "sranje" gor, iz casov 386tk ipd. Tisto je precej bolj trpezno. Ker zgrajeno na mikrometerskih procesih je za nekaj redov velikosti razlike v zanesljivosti, ker ti par zgresenih gama zarkov ne zmoti/unici tranzistorja v cipu.B

Zvezdica27 ::

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

energetik ::

Masa je načeloma pri sondi povezana tudi z velikostjo, se ti ne zdi?

Kakorkoli že, kdaj naj bi bile po planu kakšne nove fotke, zadnja je še vedno z dne 17.7., tiste zamrznjene planjave..

Truga ::

Zvezdica27 je izjavil:

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

Vecje = tezje, tezje = rabis vec goriva.

Nummy ::

Zvezdica27 je izjavil:

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

No tehnično ni ničst vakuum... :)

Zvezdica27 ::

Truga: samo v težnosti (pospešek oz. g + upor zraka + trenje (tle pride masa v igro)). V breztežnosti je čisti Newton, ni upora, ni težnosti... izvirna masa telesa ne igra popolnoma nobene vloge - saj veš, spustiš pero in kroglo. Ker v breztežnsoti in brez-upornosti ni ne gravitacije ne zračnega upora, ne trenja, sama masa nima prav nobenega vpliva.

Kolikor newtonov daš ven (pa z gorivom kuriš maso, kar je čist nepomembno, dokler je ne zmanjka), toliko gre kontra sile v pospešeno gibanje. zato se hitrost največkrat v vesolju opisuje s pospeškom: koli g-jev pospeška imaš. Glede na na razdalje je hitrost popolnoma nepomembna, samo pospešek šteje (dokler je masa za kermični vir motorja oz. dokler ionski motor dela).

Torej, ko si enkrat vorbiti nima veze ali bi rad premaknil avto ali blok: potrebna energija za to bo ista, hitrost pa tudi. Samo v orbito moraš spravit, kar pa je - če hočeš do plutona - zanemarljivo, razen za človeštvo, ki tega pač ne zmore.

aja... grafi lepo kažejo, koliko je v vesolju upora (kako pada hitrost), minimalno, lahko zanemarimo...

zz

Zgodovina sprememb…

Truga ::

Zvezdica27 je izjavil:

V breztežnosti je čisti Newton


Tocno tako. In kaj pravi newton?

a=F/m.

energetik ::

In Wk = mv2/2
Nima veze masa? :))

antonija ::

Zvezdica: vedno se pospesuje maso. Tako kot gravitacija pospesuje maso, tako jo tudi raketni motor. Za pospesit vec mase je treba dodat vec Newtonov. Isto velja za bremzanje. Brezteznost vesolja gor ali dol.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Kocka ::

Nummy je izjavil:

Zvezdica27 je izjavil:

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

No tehnično ni ničst vakuum... :)

In breztežnost tudi ne. Drugače Pluton ne bi krožil okrog Sonca, mar ne?!

Težnost je prisotna povsod v našem osončju. Samo ne čutiš je na tak način, kot če stojiš na tleh, ampak tako, kot če prosto padaš. Zato morajo imeti vse sonde, ki zapuščajo osončje (Voyager 1&2 , Pioneer 1&2 in New Horizons) tako veliko hitrost, da lahko uidejo Sončevi težnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Kocka ()

Truga ::

Da letis okoli zemlje rabis sibat okoli 7km/s, priblizno uro in pol. Zemlja leti okoli sonca 30km/s priblizno 1 leto. Sonce leti okoli galaxije 230km/s, in jo obkrozi enkrat priblizno 250 milijonov let.

In tako dalje. Vedno krozis okoli necesa.

Nummy ::

Ja sam poanta kar hočemo povedat Truga je to, da ni čisto vakuum in ni čisto brez trenja in ni čisto brez neke gravitacijske sile v vesolju. No mogoče na gravitacija izven osončij zanemarljiva, so pa potem tam prisotni "sončni" vetrovi in podobne stvari. Vesolje pač ni "prazen" prostor.

Truga ::

Od vseh reci ki so zanemarljive, si edino ki ni, opisal kot zanemarljivo...

BigWhale ::

Nummy je izjavil:

Ja sam poanta kar hočemo povedat Truga je to, da ni čisto vakuum in ni čisto brez trenja in ni čisto brez neke gravitacijske sile v vesolju. No mogoče na gravitacija izven osončij zanemarljiva, so pa potem tam prisotni "sončni" vetrovi in podobne stvari. Vesolje pač ni "prazen" prostor.


Vesolje je tolk prazno, da ga komot tretiras kot praznega. Vse stvari, ki si jih nastel so na medplanetarni ravni zanemarljive. Verjetno tudi na medzvedni, ker je tam se manj materiala in je vesolje se bolj prazno. Ko enkrat pobegnes soncu je vesolje prazno as fuck. :) Interstellar medium je tko redek, da grozn. :)

Tud sam asteroidni pas in oortov oblak sta v resnici precej redki zadevi. Ni tko k v filmih.

Truga je izjavil:

Od vseh reci ki so zanemarljive, si edino ki ni, opisal kot zanemarljivo...

Jasno, gravitacija je edina, ki ima nek vpliv na stvari. :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

Truga ::

Ne sej je res da ni cisti vakum in tako dalje. Ampak ce gres zdele na mars (pot, dolga nekaj 100 miljonov kilometrov), imas zaradi delcev, v glavnem soncevega vetra, cilj zgresis za par km. Par km na stotinah miljonov pac ni napaka ki bi se kje opazila, in ki bi bila draga (v smislu deltav) za popravit malo preden prides do cilja.

Meanwhile, ce se odlocis zanemarit gravitacijo, bos mel zelo, zelo slab dan :D

BigWhale ::

Truga je izjavil:

Ne sej je res da ni cisti vakum in tako dalje. Ampak ce gres zdele na mars (pot, dolga nekaj 100 miljonov kilometrov), imas zaradi delcev, v glavnem soncevega vetra, cilj zgresis za par km. Par km na stotinah miljonov pac ni napaka ki bi se kje opazila, in ki bi bila draga (v smislu deltav) za popravit malo preden prides do cilja.

Meanwhile, ce se odlocis zanemarit gravitacijo, bos mel zelo, zelo slab dan :D


Se za par km je vprasanje, ce ga zgresis, sploh ce gre za vecje plovilo. New Horizons je 'zgresil' cilj za kakih 3000km, na razdalji 4.5mrd km :) To je kolk? 0.00006 procenta?

Zvezdica27 ::

res je... my bad. Še vedno pa drži, da gre prav vsak N v pospešek/hitrost.

zz

bMozart ::

 Pluton

Pluton




 Atmosfera Plutona

Atmosfera Plutona




 Gorovje

Gorovje




 'Ledeniki'

'Ledeniki'





Link z slikami in opisi

:)
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bMozart ()
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
8116201 (10906) bMozart
»

Zdaj gre zares: New Horizons pri Plutonu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
369210 (4622) MrStein
»

New Horizons brzi proti Plutonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6014034 (9349) antonija
»

Kje neki je Voyager 1? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
22040360 (30777) jest10

Več podobnih tem