Slo-Tech - Raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST) ter Univerze v Koloradu so pripravili novo atomsko uro, ki ima pogrešek 1 sekunde na 15 milijard let (z drugimi besedami, relativna napaka frekvence je 2 10-18), s čimer so dosedanji rekord presegli za trikrat. Stroncijeva atomska ura je tako natančna, da je z njo mogoče zaznati spremembo višine za nekaj centimetrov. O odkritju poročajo v zadnji številki Nature Communications.
Medtem uradno priznana definicija sekunde ostaja 9.192.631.770 nihljajev cezija-131, a se utegne to spremeniti. Definicije osnovnih enot so se v preteklosti že spreminjale, nekatere pa so prav sedaj v fazi posodobitve (npr. definicija kilograma, kjer se je res treba znebiti arhaičnega pariškega prakilograma v zameno za od človeškega artefakta neodvisno definicijo). Cezijeve ure so natančne na sekundo na okrog 100 milijonov leto. To se sliši zelo dobro, a treba je vedeti, da gre za preračun na ljudsko enoto zavoljo večje razumljivosti. V resnici nas zanima natančnost frekvence, ki je še kako pomembna za merjenje majhnih razlik. Atomi seveda tiktakajo vedno z isto frekvenco (ne moremo reči, da so stroncijevi atomi bolj natančni pri vibracijah kakor cezijeve), a pomembno je vprašanje, kako natančnost lahko nihljaje pri posamezni uri štejemo (stroncijevi atomi jih morajo izvesti približno 430 bilijonov, da preteče sekunda).
Že Einstein je ugotovil, da čas teče drugače v prisotnosti gravitacijskih polj. Premikanje ure po Zemlji zato povzroči rahlo drugačno tiktakanje, ki ga najobčutljivejše atomske ure že lahko zaznajo. Razlike niso tako brutalne kot med površjem in tirnico GPS-satelitov, so pa zadostne, da jih je mogoče meriti. Najnovejša ura zazna vertikalne spremembe položaja za dva centimetra, pravijo. To odpira možnosti za natančno kartiranje Zemljinega gravitacijskega polja.
>> "Najnovejša ura zazna vertikalne spremembe položaja za dva centimetra, pravijo. To odpira možnosti za natančno kartiranje Zemljinega gravitacijskega polja."
V močnejšem gravitacijskem polju tečečaspočasneje. Z oddaljevanjem od površja Zemlje jakost gravitacijskega polja pada. Frekvenci dveh enakih oscilatorjev na različnih nadmorskih višinah se bosta torej razlikovali.
Jaz sem v enem komentarju že pred ene mesecem dni zapisal, da so naredili tako natančno uro, ki bi ena tekla hitreje na višji polici omare, kot na spodnji. Res pa je, da nisem podal linka, ker sem to slišal v podcastu.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
1. Že Einstein je ugotovil, da čas teče drugače v prisotnosti gravitacijskih polj.
2. Premikanje ure po Zemlji zato povzroči rahlo drugačno tiktakanje, ki ga najobčutljivejše atomske ure že lahko zaznajo.
3. Najnovejša ura zazna vertikalne spremembe položaja za dva centimetra, pravijo.
Vse imate v novici.
To, da je položaj še kako pomemben, za potek časa lahko tudi jaz potrdim. V službi se čas vleče kot hudič, medtem ko doma vikend mine preden rečeš "Glej, glej, ta ima pa novo atmomsko uro."
Vem! Zato pa nosim majico "Jaz sem kul!", da ne bi bilo kakšne pomote.
---
Sicer pa, če koga zanima, si poglejte Long Now Fundation. Imajo Long Bets, kjer znani in malo manj znani znanstveniki/filozofi/.. stavijo na daljše časovno območje. Prva stava je med Kurzweilom in Kaporjem, da do leta 2029 ne bo noben AI naredil Turingovega testa.
Potem je zanimiv Projekt Deset Tisoč Letna Ura (The 10.000 Year Clock). Namen je zgraditi uro, ki bije enkrat na leto, kazalec se premakne na 100 let, "kukavica" pa vsakih 1000 let. Ura je self powered, ne rabi nobene zunanje pomoči, da dela.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Ura, ki se v času obstoja vesolja ne bi zmotila za sekundo. Ma nemoj.
Fora takšnih ur je v tem, za koliko začnejo lesti med sabo že po 24-tih urah in ne v miljardah let. Prejšne Cezijeve so strigle ranga nano sekunda, kar ni tako malo, če se jih v satelitih uporablja za navigacijo. Zato z njimi ne moreš določiti lokacije na 1 meter natančno. S temi novimi urami bi pa lahko.
Prejšne Cezijeve so strigle ranga nano sekunda, kar ni tako malo, če se jih v satelitih uporablja za navigacijo. Zato z njimi ne moreš določiti lokacije na 1 meter natančno.
Kako ne? Z obstoječim ameriškim sistemom GPS lahko določiš položaj na 2 milimetra natančno, če imaš pravo opremo (glej carrier phase tracking). Je pa res, da take opreme glih Garmin ne prodaja. Ampak možno pa je.
Ura, ki se v času obstoja vesolja ne bi zmotila za sekundo. Ma nemoj.
Nagledal sem se odtisov inkjeta, ki naj bi trajali 100 let, neskončno trajnih optičnih medijev itd.
Oni sploh ne poznajo stvari, sploh pri teh razsežnostih, pa že trapajo o tem kaj bi bilo če bi bilo.
Ja, OK, imajo točnejšo uro. Točnejšo v smislu da se obnaša bližje pričakovanjem. Naprje bomo pa videli. One step at a time.
Se strinjam. Žal je danes tako, da mora biti tudi znanost pompozna, nekako podobna rumenemu tisku, da opraviči svoj obstoj (oz. obdrži stabilnost financiranja). Ni prav, ampak drugače ne gre :)
