Slo-Tech - Einstein je že pred sto leti ugotovil, da čas teče v močnejšem gravitacijskem polju teče počasneje. To pomembno spoznanje relativnostne teorije so eksperimentalno preverili že velikokrat in ga danes upoštevamo tudi pri načrtovanju. Ure na satelitih GPS morajo upoštevati, da so sateliti v šibkejšem gravitacijskem polju kakor na površju Zemlje in da se gibljejo hitro. To znese 38 milisekund na dan! Gre pa tudi v drugo smer - iz hitrosti tiktakanja natančne ure lahko izračunamo, v kako močnem gravitacijskem polju smo, kar na Zemlji prevedemo v nadmorsko višino. To so v praksi s prenosno atomsko uro sedaj prvikrat tudi storili. O tem pišejo v Nature Physics.

Raziskovalci britanskega National Physical Laboratory, nemškega...

Slo-Tech - Raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST) ter Univerze v Koloradu so pripravili novo atomsko uro, ki ima pogrešek 1 sekunde na 15 milijard let (z drugimi besedami, relativna napaka frekvence je 2 10^-18), s čimer so dosedanji rekord presegli za trikrat. Stroncijeva atomska ura je tako natančna, da je z njo mogoče zaznati spremembo višine za nekaj centimetrov. O odkritju poročajo v zadnji številki Nature Communications.

Medtem uradno priznana definicija sekunde ostaja 9.192.631.770 nihljajev cezija-131, a se utegne to spremeniti. Definicije osnovnih enot so se v preteklosti že spreminjale, nekatere pa so prav sedaj v fazi posodobitve (npr. definicija kilograma, kjer se je res treba znebiti arhaičnega...

Wired News - Kilogram ostaja zadnja enota v merskem sistemu SI, ki je definirana s predmetom, ki ga je naredil človek. Na začetku so bile s človeškimi artefakti povezane definicije vseh enot, a so jih sčasoma predefinirali, tako da se njihove vrednosti niso spremenile, smo pa dobili večjo natančnost. Sekunda je tako postala 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja; to je vsekakor natančneje kakor razdelitev srednjega Sončevega dne na 86.400 enakih delov. A kilogram trmasto ostaja definiran kakor masa prakilograma, tj. uteži iz zlitine platine in irdija, ki jo hranijo v Parizu. Po vsem svetu je 40 natančnih kopij (etalonov), ki jih...

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 2^25.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2^{p - 1}(2^p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne...

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...