Novice » Znanost in tehnologija » Google in Stanford z velikim napredkom pri prepoznavi slik
sheeshkar ::
SimplyMiha je izjavil:
Zakaj pišeš na ta forum? Saj od tega ja nimaš nobene koristi, nobene hrane ne dobiš od tega.
AI potrebuje nek cilj, namen, da upraviči svoj obstoj. Ali si ga bo našla sama ali pa ji ga bomo zastavili mi. In držala se ga bo, kolikor dolgo bo mogla, dokler ne bo zmožna samomotivacije.
Zakaj? Zelo malo verjetno je, da bomo izumili AI s čustvi, ki bi se lahko začela "počutiti" nekoristno ali iskala neko potrditev pri človeštvu.
Če se navežem na "Skynet" scenarije, zakaj bi pravzaprav sploh imela nagon po preživetju? Če nima čustev, ni zmožna imeti strahu pred "smrtjo", torej je nesmiselno, da bi iztrebila/zasužnjila človeško raso, ker bi se "bala" izklopa.
SimplyMiha ::
PrihajaNodi je izjavil:
Replikatorji. Bi morala do te stopnje priti. Pred tem pa dvomim da bi ji človek kar pustil popoln nadzor.
Tile replikatorji imajo eno napako: izčrpajo vire. Nobena dovolj razvita AI ne bi tako izčrpala virov, da bi ogrozila lasten obstoj. Niti za širjenje po vesolju.
PrihajaNodi ::
Čustva so iracionalna funkcija človeka. Tega AI ne bi imela. Bila pa bi sprogramirana za samoobstoj in nadaljni razvoj, ne glede na ceno.
Saj če bi se napajala preko sončne energije, jedrske je ne bi mogla izkoristiti, izkorisščala bi le svojo okolico, torej rudnine. In ko jih izkoristi bi jih pač bilo določeno število. Lahko bi bili pa samo za vklop ali izklo višje sile AI ja, command centra, če hočeš, v primeru njegove ogroženosti.
Tile replikatorji imajo eno napako: izčrpajo vire. Nobena dovolj razvita AI ne bi tako izčrpala virov, da bi ogrozila lasten obstoj. Niti za širjenje po vesolju.
Saj če bi se napajala preko sončne energije, jedrske je ne bi mogla izkoristiti, izkorisščala bi le svojo okolico, torej rudnine. In ko jih izkoristi bi jih pač bilo določeno število. Lahko bi bili pa samo za vklop ali izklo višje sile AI ja, command centra, če hočeš, v primeru njegove ogroženosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: PrihajaNodi ()
sheeshkar ::
PrihajaNodi je izjavil:
Čustva so iracionalna funkcija človeka. Tega AI ne bi imela. Bila pa bi sprogramirana za samoobstoj in nadaljni razvoj, ne glede na ceno.
Zakaj? Kaj ji je mar, če "živi" ali "umre"? Sprogramirali bi jo tako, da bi bila odporna na teroristične napade ipd., če bi jo pa "lastniki" želeli izključiti, bi ji bilo pa povsem vseeno.
PrihajaNodi ::
Zato ker je algoritem sposoben pisati ze lastne algoritme. Ce je zadeva sprogramirana za samoobstoj bi to storil clovek ali sama. Izkljucitev ne bi bila vec mozna. No turning back, mi bi pristali v srednjem veku, tega pa nocemo, nam je prevec udobno.
7982884e ::
Zakaj? Zelo malo verjetno je, da bomo izumili AI s čustvi, ki bi se lahko začela "počutiti" nekoristno ali iskala neko potrditev pri človeštvu.čustva so totalno brezvezna za AI. mi imamo čustva kot byproduct prvinskega nagona po preživetju. AI ne rabi nič od tega. lahko je kot nek einstein, zaprt v kleti, ki ga občasno kej vprašaš, mu rečeš naj ti kej sestavi, sicer je pa pri miru v idle stanju.
Če se navežem na "Skynet" scenarije, zakaj bi pravzaprav sploh imela nagon po preživetju? Če nima čustev, ni zmožna imeti strahu pred "smrtjo", torej je nesmiselno, da bi iztrebila/zasužnjila človeško raso, ker bi se "bala" izklopa.
PrihajaNodi ::
V idle stanju dokler ne bi dobila kompleksnejsih nalog. Svet danes bazira na kopici specializiranih znanosti, AI ima dovolj spomina za shranjevanje vse te znanosti. Sedaj ji mora dati clovek samo se "spak" in zacela bo potencirati lastno znanje v enormnem casu.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | DeepMind pri diagnozi očesnih bolezni ne zaostaja za zdravnikiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12896 (10294) | nekikr |
» | Nevronske mreže pišejo spletne recenzije kot ljudjeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4916 (3481) | St753 |
» | O čem sanjajo umetni možganiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 35579 (11576) | lexios |
» | Neural NetworksOddelek: Znanost in tehnologija | 6281 (5267) | rasta |