Malala Jusafzaj se je rodila pred 17 leti v Pakistanu in je najmlajša prejemnica katerekoli Nobelove nagrade v zgodovini (doslej je bil rekorder Lawrence Bragg, ki je pri 25 letih skupaj z očetom prejel nagrado za postopke določevanje kristalne strukture z rentgensko difrakcijo). Leta 2009 je pod psevdonimom Gul Makai začela pisati blog za BBC, v katerem je razkrivala življenje v rodni dolini Swat, kjer so nadzor prevzemali talibani, ki so nasprotovali izobraževanju deklet. Leta 2010 je novinar New York Timesa posnel dokumentarni film o njenem življenju, kar je povečalo njeno prepoznavnost v Pakistanu.
Pred dvema letoma pa so talibani napadli avtobus, s katerim je potovala v šolo, in jo trikrat ustrelili, od tega enkrat v glavo. Po napadu je bila v kritičnem stanju in operirana v pakistanski vojaški bolnišnici, kasneje pa so jo premestili v bolnišnico v Birmingham, kjer je okrevala. Čeprav talibani njej in njenemu očetu še vedno grozijo s smrtjo zaradi promoviranja sekularnega izobraževanja, Jusafzajeva ostaja aktivistka in borka za pravice deklet do izobrazbe. Lani je govorila v Združenih narodih, kjer je navdušila z mislijo, da "en otrok, en učitelj, en svinčnik in ena knjiga lahko spremenijo svet", njen oče pa je predaval na dogodku TED. Revija TIME jo je lani razglasila za eno najbolj vplivnih ljudi na svetu. Za pravico deklet do izobrazbe deluje sklad Malala, ki je aktiven zlasti v Pakistanu, Nigeriji, Jordaniji in Keniji.
Kajlaš Satjarti se v Indiji bori za pravice otrok in nasprotuje otroškemu delu. Leta 1980 je na klin obesil poklic učitelja in ustanovil gibanje Bachpan Bachao Andolan (Rešimo otroštvo), ki je pred izkoriščanjem zavarovalo že več kot 80.000 otrok. Ustanovil je znamko Rugmark (Goodweave), s katero proizvajalci preprog v južni Aziji dokazujejo, da pri proizvodnji ne sodelujejo otroci. Satjarti je vodil številne akcije, kampanje, demonstracije in proteste - vse miroljubne - s katerimi je opozarjal na problematiko otroškega dela. Danes je tudi član številnih organizacij in odborov, med drugim Unesca, Global Partnership for Education, Center for Victims of Torture in Internationa Labor Rights Fund ter je zaslužen za sprejem številnih konvencij o pravicah otrok.
Izobrazba je dandanes laže dostopa kot kadarkoli v zgodovini, a stanje še vedno ni zadovoljivo. Prav tako je na svetu še vedno 168 milijonov otrok, ki so prisiljeni delati, kar pa je za tretjino manj kot pred petnajstimi leti. Ključno je izboljšanje razmer v deželah v razvoju, kjer je danes 60 odstotkov mladega prebivalstva, saj kršenje njihovih pravic pomeni prenos slabih vzorcev in nasilja iz generacije v generacijo, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Simbolika je tudi v tem, da sta prejemnika nagrade hindujec in muslimanka, Indijec in Pakistanka.
Odbor je letos prejel 278 nominacij za Nobelovo nagrado za mir, od tega 47 za organizacije. Nominacije lahko predlagajo člani parlamentov in vlad, mednarodnih sodišč, rektorji univerz in direktorjih nekaterih inštitutov, profesorji družboslovja, pretekli prejemniki nagrad ter člani odbora. Letos so prejeli največ nominacij v zgodovini, a bodo imena ostala zapečatena vsaj 50 let, kot velevajo pravila. Edward Snowden, ki je bil med nominiranimi zaradi razkritja prisluškovanja na svetovni ravni, za zdaj ostaja brez nagrade.
